Ustavno sodišče dober mesec pred lokalnimi volitvami sprejelo pomembno odločitev

V pravni mreži s pobudo opozarjajo na konkretne posledice sprememb zakona za posameznike in za pravno državo, ki se nanašajo na ukinitev volilne pravice na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji in prijavljenim stalnim prebivališčem. Christian Moe je ob predstavitvi ustavne pobude poudaril, da je volilno pravico izgubil "brez obrazložitve, po skrajšanem postopku in v volilnem letu, nekaj mesecev pred volitvami".

Izpodbijana 1. in 3. člen po oceni pravne mreže kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje izvajanja zakona, so v pravni mreži predlagali ponovno odločanje, pri čemer so izpostavili tehtanje posledic za neposredno prizadete posameznike.

Za novo pobudo so se odločili tudi zato, ker s tem lahko zagotovijo boljšo presojo vseh okoliščin in posledic za posameznika, kot je Moe, medtem ko je bila pobuda poslancev bolj abstraktna.

Zakaj je sodišče predlog zavrnilo?

Kot so danes sporočili z ustavnega sodišča, so predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona zavrnili, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Ta določa, da sme sodišče do končne odločitve zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep s petimi glasovi proti dvema, proti sta bili sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal.

V nedeljo je 55,29 odstotka volivcev na posvetovalnem referendumu, razpisanem na predlog koalicije, podprlo ukinitev volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah.