V Alpah grozi obsežen podor: z gore bi lahko zgrmelo 400.000 kubičnih metrov skalovja

Na meji med Nemčijo in Avstrijo leži 2.592 metrov visoka gora Hochvogel. Kot poroča Euronews, se je junija od nje odlomilo okoli 2.000 kubičnih metrov skalovja. To pa, kot kaže, ni osamljen primer, saj raziskovalci zdaj opozarjajo, da bi lahko kmalu prišlo do še precej večjega skalnega podora.

Ogrožen je predvsem vrh gore. Na njem namreč že od 19. stoletja zeva razpoka, ki se širi, in zdaj meri že več metrov. Kot piše Euronews, raziskovalci razpoko spremljajo dvanajst let. Od leta 2018 imajo nameščenih tudi več kot 30 senzorjev, ki spremljajo premike kamnin in do milimetra natančno zaznavajo širitve razpok. Območje sicer s pomočjo dronov občasno tudi lasersko skenirajo.

Meritve so spomladi zabeležile, da se razpoka širi s hitrostjo do pet milimetrov na teden, kar je v geološkem smislu izjemno hitro. Običajni premiki v Alpah v povprečju znašajo okoli 1,8 milimetra na leto, poroča Euronews.

Raziskovalci s Tehniške univerze v Münchnu so po merjenjih leta 2024 dejali, da je glavni odlomljeni del širok šest metrov, dolg okoli 35 metrov in globok okoli 60 metrov. Posebej so izpostavili novejšo razpoko na jugozahodnem grebenu in jo označili za ključno šibko točko, kjer je premikanje najhitrejše. Ob tem opozarjajo, da bi se lahko v podoru, če bi gora prišla do kritične točke, zrušilo med 250.000 in 400.000 kubičnih metrov materiala.

Krivdo gre iskati pri izrednih vremenskih pojavih

Kot še piše Euronews, merilniki poleg zagotavljanja podatkov za raziskovalce podpirajo tudi sistem zgodnjega opozarjanja pred morebitnimi podori. Ti so še posebej nevarni za vse plezalce in planince. Zaradi razpoke je sicer gora Hochvogel z avstrijske smeri zaprta za gornike, medtem ko je iz Nemčije dostop še vedno mogoč.

Za vse hitrejšim širjenjem razpok so po besedah znanstvenikov izredni vremenski pojavi. Raziskovalec Johannes Leinauer s Tehniške univerze v Münchnu je za nemški javni radio dejal, da lahko na Hochvoglu opazimo jasen vpliv močnih padavin, intenzivnega dežja, neviht in taljenja snega. "Te nevihte so zaradi podnebnih sprememb trenutno vse pogostejše in intenzivnejše, kar seveda lahko vpliva na to, kako hitro in kako pogosto pride do skalnih podorov," je dodal.