Potem ko je ustavno sodišče pred dvema tednoma soglasno odločilo, da sodnika Roka Čeferina ne izloči iz odločanja o pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS, je v četrtek sklenilo drugače. Rok Čeferin je iz zadeve izločen.
Ustavno sodišče (US) je na dnevni red četrtkove seje ponovno uvrstilo pobudo za oceno ustavnosti na novembrskem referendumu potrjenega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Pod pobudo so se podpisali predsednik dosedanjega programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja tega javnega zavoda Andrej Grah Whatmough, dozdajšnja namestnica predsednika nadzornega sveta RTVS Tamara Besednjak Valič in vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija. Kot so nam povedali na ustavnem sodišču, v zadevi v četrtek ni bila sprejeta nobena vsebinska odločitev. To pomeni, da ustavni sodniki tudi niso odločili o predlogu pobudnikov ustavne presoje za zadržanje izvršitve zakona o RTVS.
“Ustavno sodišče je odločalo le o predlogu sodnika za izločitev. Predlog je dal sodnik Rok Čeferin, US je njegovemu predlogu ugodilo in ga izločilo,” so nam povedali na ustavnem sodišču.
Da se ga izloči iz obravnave in odločanja o pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS, je sicer sodnik Čeferin predlagal že pred dvema tednoma, a je ustavno sodišče njegov predlog soglasno zavrnilo. Naši viri so kot možni razlog za Čeferinov predlog tedaj navajali, da odvetniška pisarna Čeferin, v kateri je bil kot odvetnik zaposlen do nastopa funkcije ustavnega sodnika in kjer je še vedno solastnik, sodeluje z javnim zavodom RTV Slovenija. Na ustavnem sodišču konkretnih pojasnil niso podali. Kot so navedli, v primerih, ko sodnik sam predlaga svojo izločitev, razlogi niso dostopni javnosti, saj sodišče ne izda nobenega obrazloženega sklepa, temveč se naredi samo sklep v zapisniku. “Obrazložen sklep se izda le, če izločitev predlagajo udeleženci postopka in se predlog zavrne,” so poudarili.
Tako na ustavnem sodišču tudi tokrat niso navedli, zakaj je Čeferin ponovno predlagal svojo izločitev. Po besedah naših virov pa je šlo za zagotavljanje videza nepristranskosti. Ustavni sodniki so namreč na mizo dobili pravno mnenje odvetniške pisarne Čeferin. Odvetniška družba, katere solastnik je Rok Čeferin, je pred dnevi za javni zavod RTVS pripravila pravno mnenje o predlogu nekaterih programskih svetnikov za razrešitev generalnega direktorja Graha Whatmougha. To mnenje, ki vsebuje tudi nekatere navedbe v prid pobudnikov ustavne presoje, pa je vodstvo javnega zavoda priložilo odgovoru na poziv ustavnega sodišča, naj RTVS pojasni, na kakšen način je po noveli zakona prenehal mandat pobudnikom ustavne presoje.
Rok Čeferin je bil sicer v primeru pobude za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS sodnik poročevalec. Na vprašanje, kdo bo sodnik poročevalec po tem, ko je bil Čeferin izločen iz odločanja, so nam na ustavnem sodišču odgovorili, da gre za avtomatizem in da bo novi poročevalec znan v petek. “Sicer pa v abstraktnih presojah zakonodaje, kjer sodelujejo vsi sodniki, niti ni zelo pomembno, kdo je poročevalec. Na koncu odloča večina,” so navedli.
Tako pobudniki ustavne presoje zakona o RTVS kot tisti, ki zapisanemu v pobudi nasprotujejo, pa pričakujejo, da bo ustavno sodišče v kratkem odločilo o predlogu za zadržanje izvajanja zakona. Kot smo poročali, pobudniki menijo, da z zadržanjem izvršitve zakona o RTVS ne bi nastale nikakršne škodljive posledice, saj bi se še naprej uporabljala dosedanja zakonodajna ureditev, katere ustavnost ni bila izpodbijana. Nezadržanje izvršitve zakona pa bi po njihovi oceni pomenilo kršitev ustave, saj da želijo predlagatelji zakona pod krinko depolitizacije RTVS izvesti kadrovsko čistko politično nezaželenih kadrov.
Državni zbor je v mnenju o predlogu pobudnikov za zadržanje, ki ga je posredoval ustavnemu sodišču, poudaril, da bi narava, razsežnosti in težavnost popravljivosti posledic morebitnega zadržanja izvrševanja novele zakona o RTVS bistveno presegle naravo in težo posledic, ki so nastale pobudnikom zaradi prenehanja njihovih mandatov. Neizvrševanje zakona bi po navedbah DZ namreč preprečilo ali vsaj časovno še dodatno odložilo zagotovitev institucionalne in programske avtonomije RTVS in omogočilo nadaljevanje stanja, v katerem je politični vpliv na delovanje javnega zavoda že vzpostavljen.
Tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da bi imelo zadržanje izvajanja zakona o RTVS hude in težko popravljive posledice. “Po mojem prepričanju javni interes do obveščenosti in do svobode izražanja močno pretehta nad interesom pobudnikov ustavne presoje, da kot funkcionarji ohranijo mandate v organih javnega servisa,” je izpostavil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje