Ustavno sodišče je razveljavilo dele zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov o komunikaciji in nekaterih finančnih podatkov. Ocenilo je, da ukrepi nesorazmerno posegajo v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti. Razveljavitev bo stopila v veljavo čez leto dni.
Ustavno sodišče je odločilo, da se člena 149.b in 149.c ter peti odstavek 156. člena zakona o kazenskem postopku razveljavijo.
Člen 149.b se nanaša na možnosti organov pregona, da bi pridobili podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, oškodovanca ali oseb v primeru suma, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja. To so kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let oziroma med drugim kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti, zalezovanja, grožnje, goljufije, zlorabe osebnih podatkov …
Razveljavljeni člen določa, da lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca v teh primerih odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da pristojnemu organu sporoči relevantne podatke v zvezi z omenjeno komunikacijo.
Člen 149.c pravi, da v primeru suma kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da začne z zavarovanjem potrebnih prometnih podatkov v zvezi s komunikacijo ter sporočanjem teh pristojnemu organu.
Peti odstavek 156. člena pa v določenih primerih omogoča državnemu tožilcu ali policiji, da od banke, hranilnice ali druge plačilne institucije tudi brez privolitve osebe, na katero se ti podatki nanašajo, sporoči podatke oziroma posreduje dokumentacijo o imetniku ali pooblaščencu določenega ali določljivega plačilnega računa, hranilne vloge, denarnice za hrambo virtualne valute ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaščencu sefa ter o času, v katerem so bili oziroma so v uporabi, ali podatke o obstoju pogodbenega oziroma poslovnega razmerja z osumljeno osebo.
V delu, ki se nanaša na ta člen, je ustavno sodišče razveljavilo tudi šesti odstavek 156. člena, ki pravi, da omenjene finančne ustanove svoji stranki ali tretji osebi v določenem času ne smejo razkriti, da so ali da bodo podatke in dokumentacijo poslali preiskovalnemu sodniku, državnemu tožilcu ali policiji.
Poseganje v pravico do komunikacijske zasebnosti
Ustavno sodišče je zapisalo, da je ukrep iz 149.b člena nesorazmeren v ožjem smislu. Pridobivanje prometnih podatkov za nazaj, kot ga določa člen v svojem prvem odstavku, pomeni poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti iz prvega odstavka 37. člena ustave. Ustavno sodišče je ocenilo, ne da bi se spuščalo v presojo, ali je obravnavani poseg zakonodajalca nujen in primeren, “da teža posledic ukrepa ob obstoju nizkega dokaznega standarda razlogov za sum, odsotnosti časovne omejitve izpodbijanega ukrepa ter ob obstoječem preširokem katalogu kaznivih dejanj pretehta koristi ukrepa”.
Iz podobnih razlogov je tudi v zvezi z ukrepoma iz prvega in tretjega odstavka 149.c člena ustavno sodišče ugotovilo, da posega ne prestaneta preizkusa sorazmernosti v ožjem pomenu.
Nesorazmerni poseg v informacijsko zasebnost
Ukrep iz petega odstavka 156. člena pa po mnenju ustavnega sodišča pomeni nesorazmeren poseg v informacijsko zasebnost iz 38. člena ustave. “Zaupne podatke lahko policija in državni tožilec pridobita neposredno od zavezancev brez predhodne sodne odredbe in brez jamstev, ki jih zagotavlja. Glede na zaupnost in vsebinski pomen teh podatkov, teža posega v varstvo osebnih podatkov oseb, na katere se ti nanašajo (tj. imetniki in pooblaščenci) brez predhodne sodne odločbe, po oceni ustavnega sodišča pretehta koristi ukrepa,” so zapisali.
Ustavno sodišče je učinkovanje razveljavitve določb odložilo za čas enega leta od objave odločbe, saj bo treba ureditev ukrepov, ki jih urejajo razveljavljeni členi, v celoti prilagoditi ustavnim zahtevam iz te odločbe.
V drugih delih zakona neskladja z ustavo ni
Ustavno sodišče je odločilo še, da 3. in 7. odstavek 148. člena ter 149.č člen zakona o kazenskem postopku niso v neskladju z ustavo. Odločbo je sprejelo soglasno.
Pobudo za ustavno presojo je sicer podala skupina poslancev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje