Danes se v Glasgowu na Škotskem začenja podnebna konferenca Združenih narodov COP26. Pričakovanja so velika, a prav tako veliko je bilo po prejšnjih konferencah razočaranje. Fizično bo na Škotskem v naslednjih dveh tednih prisotnih 28 tisoč sodelujočih, več kot 50-člansko delegacijo tja pošilja tudi Slovenija, na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo in tremi ministri. Lahko od njih pričakujemo, da bodo dejansko ukrepali in preprečili grozečo podnebno katastrofo?
“Da bi zagotovili svetlejšo prihodnost za naše otroke, moramo države sprejeti nujne ukrepe in ustaviti plimni val podnebnih sprememb,” je v nagovoru zapisal Boris Johnson, premier Združenega kraljestva (ZK), kjer poteka vrh. “Ambiciozno, pogumno in v sodelovanju pristopamo k vrhu COP26 (COP pomeni ‘Conference of the Parties’, Konferenca držav pogodbenic, op. a.), da skupaj ujamemo ta trenutek, da bomo okrevali v čistejši, bolj zelen svet in obnovili naš planet.”
Toda podatki o zmanjševanju izpustov, s katerimi se hvalijo državniki, so za zdaj polni laži.
“COP26 je naša zadnja možnost, da se izognemo najhujšim posledicam podnebnih sprememb,” je napovedal predsedujoči Mednarodni podnebni konferenci Alok Sharma, “da bi ohranili segrevanje podnebja na manj kot 1,5 stopinje, bi morali prepoloviti izpuste do leta 2030. Prav ste slišali, prepoloviti. Ampak imam upanje, saj so podnebne spremembe postale mainstream, osrednja tema, in zato naše gospodarstvo postaja vse bolj zeleno.”
Sharma, nekdanji bančnik in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Johnsona, Združeno kraljestvo postavlja kot zgled. “Naša dežela je na tej poti vodilna. V zadnjih 30 letih so britanske vlade dosegle 78-odstotno rast našega gospodarstva in obenem zmanjšale izpuste za 44 odstotkov. To je dokaz, da je zelena rast resnična,” se je pohvalil predsedujoči konferenci.
Greta Thunberg pa prav Združeno kraljestvo izpostavlja kot primer države, ki obvlada podnebno propagando. “Če bi k izpustom prišteli vse, med njimi porabo uvoženih dobrin, mednarodni letalski in ladijski promet, bi ugotovili, da je bilo zmanjšanje le 15-odstotno. In v to ni vključena njihova velika elektrarna na biomaso, ki ji sami pravijo ‘obnovljiva’, je pa največji proizvajalec CO2 v Britaniji in tretji največji v Evropi. In oni se imajo za globalne podnebne voditelje,” je pred vrhom zapisala za Guardian.
Gabor Kovacs/EP
Greta Thunberg je napovedala, da se bo v petek, 5. novembra, udeležila podnebnega protesta v Glasgowu. “Podnebne pravičnosti ni brez socialne pravičnosti, nikogar ne smemo pustiti samega,” je zapisala na Twitterju in k sodelovanju na protestu povabila tudi škotske delavce v mestni upravi Glasgowa, ki so v dneh konference napovedali stavko zaradi prenizkih plač.
Pomembna vloga Slovenije
Slovenija, ki na vrh pošilja 54-člansko delegacijo, bo kot predsedujoča Svetu EU usklajevala stališča držav članic. “Interne koordinacije bodo potekale večkrat dnevno, zagotovo bo šlo za intenziven proces,” je pred vrhom dejala glavna podnebna pogajalka Tina Kobilšek z ministrstva za okolje. Druga naloga Slovenije pa bo predstavljanje EU navzven, skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje.
Jutri in v torek se bo srečanje začelo z vrhom svetovnih voditeljev. Udeležilo se ga bo okoli 140 voditeljev držav in vlad, tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Poleg njega bosta stališča EU zastopala še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. V Glasgow ne bosta potovala kitajski in ruski predsednik Ši Džinping in Vladimir Putin, a se bosta predvidoma oba vrha udeležila virtualno. Srečanje voditeljev naj bi COP dalo političen zagon za tehnična pogajanja, ki bodo potekala prvi teden konference.
Drugi teden pa bo potekala sklepna faza pogajanj na politični ravni, ki se je bodo udeležili ministri. Od slovenskih na Škotsko odhajajo ministri za okolje, infrastrukturo in finance, Andrej Vizjak, Jernej Vrtovec in Andrej Šircelj.
Potrebujemo skupen načrt in vsak svoj načrt
Novinar in avtor knjige Plan B Boštjan Videmšek je dejal, da bo na vrhu ključno, da največji onesnaževalci – Kitajska, ZDA, EU – sprejmejo skupne podnebne, tehnološke in politične zaveze. “Podnebna diplomacija bi morala vključiti civilno družbo in ‘izstreliti’ podnebne voditeljice in voditelje, ki bi imeli oster, ciljno usmerjen fokus.” Da takih voditeljev, vsaj v najbolj razvitih državah (še) ni, kot ključno težavo vidi tudi Greta Thunberg.
Poleg tega pa, je opozoril Videmšek, javnost potrebuje priročnik, nekakšna navodila za uporabo, kako omejiti svoje izpuste in se prilagoditi na neizogibne posledice podnebnih sprememb. “Potrebujemo načrte, vsi, kot posamezniki, lokalne skupnosti in države, na vseh ravneh.” Poleg tega pa moramo po njegovem mnenju nujno in pospešeno začeti pripravljati globalni načrt za najbolj črnoglede, a povsem realne scenarije, kako bomo živeli, če nam segrevanja ne bo uspelo omejiti na obvladljivo raven. “Potrebujemo najbolj široko globalno podnebno koalicijo,” je dejal Videmšek.
“Smo v fazi, v kateri so podnebne posledice prisotne povsod. Ustaviti jih ne moremo, lahko pa naredimo še marsikaj pozitivnega,” je izpostavila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. “Ne gre zgolj za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, temveč za prilagajanje, za kar sta potrebna denar in prerazporeditev sredstev,” je dejala, saj je časa za pogajanja zmanjkalo.
Najhujše posledice podnebnih sprememb čutijo v državah v razvoju, kjer so k segrevanju prispevali najmanj. Ena od ključnih tem na vrhu bo financiranje. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je povedala, da bo razvite države spodbudila, naj prispevajo več, skupaj vsaj 100 milijard ameriških dolarjev na leto, kar je vsota, o kateri so se dogovorili že na vrhu v Parizu leta 2015, a tega cilja niso dosegli.
Čas se izteka, če želimo spremembo, moramo k njej prispevati vsi. Ali, kot je v svojem sloganu dejal BBC: “It takes a planet to save a planet.” (Da bi rešili planet, mora sodelovati ves planet).
PROFIMEDIA
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril pred katastrofo.
Podnebno nevtralni do 2050, prej pa skoraj nič?
Trenutna pot nas vodi do dviga temperatur za vsaj 2,7 stopinje do konca stoletja, kar je “očitno enosmerna vozovnica v katastrofo”, je pred vrhom opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Proizvodnja premoga, nafte in plina, ki jo v tem trenutku načrtujejo svetovna gospodarstva, več kot dvakrat presega količine, ki bi bile skladne z dosego podnebnih ciljev.
Ključno je ukrepati takoj, se strinjajo znanstveniki. “Pred nami je odločilno obdobje do leta 2030,” je poudarila Kajfež Bogataj. V tem obdobju morajo biti izvedeni vsi nastavki, vsa zapiranja, vse novogradnje za ničelne izpuste do 2050. “Ne smemo gledati do leta 2050 ali konca stoletja.” Evropska unija je pripravila program ‘Pripravljeni na 55’, ki za Evropo že do leta 2030 predvideva 55-odstotno zmanjšanje izpustov. “Nekaj takega bi moral storiti ves svet,” je dejala klimatologinja, saj je prepad med obljubami in delovanjem prevelik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje