"Zagovorniki pravic nerojenih otrok in njihovih staršev v stiski", kot si pravijo, so se danes v Ljubljani zbrali na Pohodu za življenje pod geslom "Enakopravnost se začne pred rojstvom". Pozivali so k "skupnim prizadevanjem za zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti tudi v praksi". Stroka in zagovorniki človekovih pravic sicer pogosto opozarjajo, da zakonodajno omejevanje dostopa do splava ali njegova prepoved ne zmanjšata dejanskega števila opravljenih umetnih prekinitev nosečnosti, temveč le v stisko spravljata ženske, ki so splav nato primorane opravljati v nevarnih okoliščinah.
Pohod je priredil koordinacijski odbor pod vodstvom Urše Cankar Soares, so sporočili organizatorji. Po njihovi oceni se je zbralo od 4.000 do 5.000 ljudi. Kot so zapisali, je pohod letni shod za spodbujanje veselja do življenja, ozaveščanja o nevarnostih splava in sočutja z nerojenimi otroki, ki jih njihove mame splavijo, pa tudi sočutja s starši teh otrok v stiski.
Neprecenljiv dogodek veselja, lepih in žalostnih življenjskih zgodb… Krasnih glasbenih točk in predvsem družin z otroki in njihovim živžavom❤️ pic.twitter.com/NC4UKzqWa9
— Pohod za življenje (@PohodZaZiv) October 1, 2022
V Sloveniji je bil prvi Pohod za življenje leta 2014, drugi leta 2020, od takrat pa ga pripravljajo vsako leto. Pohodi za življenje so se sicer začeli v ZDA, kjer je prvi potekal leta 1974 na prvo obletnico sodbe vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, ki je do nedavnega v ZDA predstavljala pravno podlago za pravico do izbire za splav.
Vrhovno sodišče ZDA je leta 1973 namreč sklenilo, da imajo ženske po vsem ozemlju pravico do umetne prekinitve nosečnosti, s čimer je razveljavilo vrsto zakonov posameznih zveznih držav proti splavu.
Zdravljica🇸🇮 pic.twitter.com/qsJkR0pvLu
— Pohod za življenje (@PohodZaZiv) October 1, 2022
Vendar je ameriško vrhovno sodišče junija letos razveljavilo to odločitev in odpravilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti (več v članku Zmaga konservativnih sil ZDA: zavrnili sodbo, ki je omogočala pravico do splava). Sodba vrhovnega sodišča, ki je sicer odločalo o tem, ali lahko oblasti v Misisipiju prepovedo splav po 15. tednu nosečnosti, implicira, da lahko zvezne države same odločajo o zakonodaji s področja splava.
Skladno s sodno sodišča je tako kar nekaj (republikanskih) ameriških zveznih držav ženskam že omejilo pravico do izbire – umetna prekinitev nosečnosti je tako po podatkih nevladne organizacije Guttmacher Institute že skoraj v celoti prepovedana v Idahu, Arizoni, Južni Dakoti, Teksasu, Oklahomi, Misuriju, Arkansasu, Louisiani, Misisipiju, Alabami, Tennesseeju, Kentuckyju in Zahodni Virginiji.
Ameriški predsednik Joe Biden je resda podpisal izvršni ukaz, v skladu s katerim lahko zvezna vlada ZDA pomaga ženskam, ki bodo morale v želji po umetni prekinitvi nosečnosti potovati iz republikanskih držav, kjer je splav prepovedan, v demokratske, kjer je dovoljen, a je ne glede na to stiska marsikatere ženske velika, vztrajajo predvsem nevladniki. Ti med drugim redno opozarjajo, da omejevanje te človekove pravice ne vodi v dejansko nižje število opravljenih umetnih prekinitev nosečnosti, ampak so ženske splav le primorane opravljati v nevarnih okoliščinah.
Več o tem, kako omejevanje dostopa do varnega splava vpliva na življenje žensk na Poljskem, si preberite v prispevku Ko je pravica do izbire izbrisana, a splav ostane realnost. Nedavno smo se prav tako pogovarjali s poljsko aktivistko Justyno Wydrzyńsko, ki so jo začeli sodno preganjati po tem, ko je ženski v stiski poslala tabletke za opravljanje splava.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje