Vodostaj Ljubljanice pri 0 centimetrih: zakaj so razmere letos bolj alarmantne

Slovenija 09. Avg 202219:36
Delite:
vodostaj Ljubljanica
Foto: Arso/Twitter

Gladina Ljubljanice je v teh dneh ustaljena pri 0 centimetrih. Letošnje razmere so podobne sušnim letom 2003 in 2012. Vendar pa je letos do tako nizkega vodostaja prišlo bistveno prej, vsaj mesec dni prej kot v omenjenih sušnih letih. Nizek vodostaj ima številne negativne posledice: od vodooskrbe do turizma, zaradi majhne vodnatosti in visokih temperatur pa prihaja tudi do vse pogostejših poginov rib. Ker je do tako nizkega vodostaja prišlo bolj zgodaj kot v preteklih letih, se bodo razmere do jeseni še lahko poslabšale.

Vodostaj Ljubljanice je v teh dneh ustaljen pri okoli 0 centimetrih, le ob sobotnih krajevnih padavinah je ta prehodno (za nekaj ur) narasel za 15 centimetrov, je opozorila agencija za okolje (Arso). Nizek vodostaj in z njim povezan pretok, ki znaša okoli štiri kubične metre na sekundo, pomeni izenačitev najmanj vodnatih razmer na Ljubljanici s prav tako izjemno sušnimi leti 2003 in 2012. Le nekaj centimetrov višji vodostaj pa smo v zadnjih 20 letih izmerili tudi 2009, 2011 in 2017, so nam pojasnili na Arsu.

Če je vodostaj 0 centimetrov, to še ne pomeni, da je rečna struga povsem suha. Kot pojasnjuje Janez Polajnar iz oddelka za hidrološke prognoze na Arsu, so vodomerne letve zabite v rečno dno na določeno nadmorsko višino. Vodostaj je tako lahko tudi manjši od 0.

“Rečna struga se stalno spreminja, je živa materija. Ko so poplave, je dno struge nekoliko višje, saj je zasuta z materialom. Ravno zaradi nasipa in pa erozije struge na merskem profilu rabimo toleranco okrog ničle gor in dol. Postaja v Ljubljanici stoji že približno 60 let in v tem času se je marsikaj zgodilo. Moramo pa imeti enakoznačne meritve skozi celotno obdobje, da so primerljive,” pojasnjuje. Ob tem dodaja, da ko govorimo o vodnatosti reke “je potrebno govoriti o pretoku”. “Je pa vodostaj najbolj vizualna mera in si jo lažje predstavljaš,” še pravi Polajnar.

Letos je v primerjavi z omenjenimi leti do nizkega vodostaja prišlo prej: zgodilo se je en mesec ali še več prej kot v omenjenih letih. To pomeni daljši čas do jeseni, ko so obilnejše padavine bolj verjetne, v tem času pa se lahko nizkovodne razmere ob suhem in vročem vremenu še poslabšajo.

Nizek vodostaj Ljubljanice pa prinaša neposredne posledice tudi za številne dejavnosti: od vodooskrbe za različne namene, ribištva in turističnih dejavnosti na rekah. K poslabševanju razmer poleg male vodnatosti prispevajo še visoke temperature zraka, ki posledično segrevajo površinske vode. V vodotokih je zato manj kisika, zaradi česar prihaja do vse pogostejših poginov rib, o katerih poročajo ribiške družine in druge pristojne službe. Vsak dodatni izpust oporečne vode ali drugih snovi pa sploh kritično vpliva na kakovost vode pri tako mali količini vode in majhni hitrosti vodnega toka, so še poudarili na agenciji.

Trenutno so najmanj vodnate reke v zahodni Sloveniji: v Posočju, na Vipavskem in v Slovenski Istri ter na Notranjskem. Tudi Sava v spodnjem toku ima že izredno mali pretok. Drugod po državi je stanje nekoliko boljše, vendar še vedno primerljivo z najbolj sušnimi leti v zadnjih desetletjih.

Dejavniki, ki so negativno vplivali na trenutne razmere, so se gledano na celotni vodni krog stopnjevali že vse od zime, ki je bila skopa s snegom, je pojasnil Arso. V večjem delu države je ob tem v prvi polovici leta padla le polovica običajnih količin padavin. Tako kot so se razmere slabšale, se bodo ob pojavu padavin tudi postopno najprej omilile in šele ob obilnejšem deževju izboljševale. Običajno se izboljšanje najprej pokaže v kmetijstvu, ko se namoči vrhnja plast tal, potem na manjših in kasneje večjih rekah. Počasneje se stanje izboljša v kraških zaledjih in vodonosnikih podzemne vode, so dodali.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar