V zadnjem desetletju število osnovnošolcev znova narašča, medtem ko je učiteljev in učiteljic vse manj. Deležniki zaradi kadrovskih omejitev pogosto govorijo tudi o "kolapsu šolskega sistema". Ob začetku novega šolskega leta smo preverili, kaj kažejo številke.
V šolskem letu 1991/1992 se je po podatkih statističnega urada (Surs) v osnovnih šolah izobraževalo 225.021 otrok, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Število osnovnošolskih otrok se je v naslednjih 20 let zmanjševalo in upadlo za več deset tisoč. Od šolskega leta 2010/2011, ko je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 161.131 otrok, kar je najmanj v zgodovini samostojne Slovenije, število narašča in se v zadnjih letih približuje številu 200.000.
Prag prvega razreda osnovne šole je v preteklem šolskem letu prestopilo 20.847 otrok, medtem ko je bilo v redne in prilagojene osnovnošolske programe vključenih 197.062 učencev. V zadnjih desetih letih je največ otrok z izobraževanjem začelo v šolskem letu 2016/2017, ko so slovenske osnovne šole sprejele 22.140 prvošolcev, navaja Surs.
Slovenski otroci v šolo vstopajo v letu, ko dopolnijo šest let, nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V preteklem šolskem letu je bilo med prvošolci 2.502 sedemletnikov oziroma 12 odstotkov. Število sedemletnih prvošolcev je do leta 2020 naraščalo (v šolskem letu 2020/2021 je šlo v prvi razred 2.686 sedemletnikov), v zadnjih dveh letih pa je upadlo.
Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo.
Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v kanskem šolskem letu zaposlenih 6226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6299. "Dokončnih podatkov o tem, kaj bo s pomanjkanjem učiteljev v letošnjem šolskem letu, še nimamo. So pa že dovolj jasne napovedi, da se bo to vprašanje še dodatno zaostrilo, predvsem je v srednjih šolah stanje bolj akutno kot v osnovnih šolah," je pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Ker država z natančnimi podatki o pomanjkanju učiteljev sploh ne razpolaga, se neuradno številke, kot pravi, gibljejo okoli nekaj tisoč manjkajočimi v zadnjem letu. V osnovnih in srednjih šolah po njegovih besedah najbolj primanjkuje učiteljev računalništva, matematike, fizike, v srednjih še učiteljev strokovnih predmetov.
Učiteljic še vedno več kot učiteljev
V prejšnjem šolskem letu je bilo v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 18.610 učiteljev in učiteljic, pri čemer je bilo učiteljev le nekaj več kot desetina (12 odstotkov), učiteljic pa 88 odstotkov.
Med 6.226 srednješolskimi učitelji in učiteljicami je bilo učiteljic dve tretjini (67 odstotkov), kažejo podatki Sursa.
Šolski sistem "na začetku kolapsa"
Kadrovsko stisko v šolstvu naj bi nekoliko ublažila novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje. Šole bodo lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. A so v Svizu do omenjene novele skeptični. Inženir, ki v gospodarstvu lahko prejema tudi dvakrat višjo plačo, se najverjetneje ne bo odločil za poučevanje v šoli za manjšo plačo, je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Ključni vzrok za pomanjkanje učiteljev je po njegovem prepričanju neustrezno vrednotenje pedagoškega dela. Poleg tega ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami v povprečju starejšo učiteljsko populacijo, kar pomeni, da se z odhajanjem velikega števila učiteljev v pokoj v prihodnjih petih ali desetih letih ta problem še dodatno zaostruje, je poudaril.
Žiga Živulović jr./BOBO
"Odločevalci v naši državi se še vedno ne zavedajo v celoti resnosti tega problema, ki lahko pripelje do padca kakovosti javnega izobraževanja. Potem se bo pojavila povečana potreba po ustanavljanju kakovostnih zasebnih šol, ki jih bodo lahko plačali samo premožni, v slabše javne šole pa bo hodila večina ljudi," je kritično ocenil Štrukelj.
Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan pa je opozoril, da je slovenski šolski sistem, zlasti na osnovnošolskem področju, zaradi zmanjševanja finančnih sredstev v zadnjih 15 letih in kadrovske krize "na začetku kolapsa". "Ljudi enostavno ni, pedagoški poklic enostavno ni privlačen in to je v celoti zasluga države," je dejal. Kot je pojasnil, se nekemu diplomantu bolj splača iti delat v trgovino za 30-urni delovnik, saj dobi enako plačo kot učitelj začetnik v šoli, ki pa se mora izpostaviti pritisku staršev.
BOBO
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so ob tem pojasnili, da se bo vrzel manjkajočih učiteljev v osnovnem, pa tudi v srednjem šolstvu, lahko zapolnila z možnostjo zaposlitve za določen čas enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, s sklenitvijo pogodbe o delu z delavcem, ki ima za opravljanje nalog ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe, z dopolnjevanjem delovne oziroma učne obveznosti in začasnim ter občasnim delom upokojencev v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Ob tem so dodali, da pripravljajo tudi pravno podlago za delo študentov, ki je omogočena z interventnim zakonom za pomoč po poplavah, sprejetim v četrtek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje