Namesto tišine se je danes po hodnikih predsedniške palače razlegal nagajiv otroški smeh. Predsednik republike je za najmlajše pripravil prav poseben sprejem ob prihajajočem mednarodnem dnevu knjig za otroke. Sprejema so se udeležili tudi ukrajinski otroci, ki že nestrpno pričakujejo, da bodo v ponedeljek sedli v šolske klopi.
Na 2. april, dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, po svetu obeležujemo dan knjig za otroke. Ob tej priložnosti je predsednik republike Borut Pahor danes v palači pripravil prav poseben sprejem. Ker letos stoto obletnico rojstva slavi znamenita slovenska otroška pisateljica Ela Peroci in 65. rojstni dan njena najslavnejša junakinja Muca Copatarica, je sprejem potekal v njuno čast. Otroci pa so si ogledali predstavo.
Pod mogočnim lestencem v veliki sobani se je na preprogo nagnetla kopica najmlajših iz ljubljanskih vrtcev Franceta Prešerna, Miškolin in Trnovo, sprejema se je udeležilo tudi nekaj ukrajinskih otrok, ki so zatočišče pred vojno našli v nastanitvenem centru v Logatcu. Med njimi tudi Luka z mamo, ki jo najbolj veseli, da sta iz Odese pobegnila pred mesecem dni, ko je tam bilo še dokaj mirno. “Zadovoljna sem, da sem pravočasno sprejela odločitev, da zapustim Ukrajino. Otroke smo tako pravočasno odpeljali, še z dokaj mirnih mest,” je dejala. Podobno razmišlja Maša, ki je s sinom v Logatcu že dober teden dni. “Težko rečem, kako se bo vojna v Ukrajini končala, si pa vsekakor želimo, da se situacija čim prej konča, da se bomo lahko vrnili domov.” Meni, da je otrokom trenutno še najlažje, saj vse jemljejo kot avanturo, potovanje. “Vse jim je novo in zanimivo, a staršem vsekakor ni tako,” je še pristavila Maša. Ob tem se je še zahvalila Pahorju za topel sprejem.
Ukrajinski otroci se zdaj najbolj veselijo, da bodo v ponedeljek znova prestopili šolski prag. Takrat bo v klopi sedlo približno sto učencev. Skupno je na današnji dan v 113 slovenskih osnovnih šolah v Sloveniji vključenih 268 otrok. Prihodnji teden pa se bo njihovo število povečalo na 366, saj se jim bodo pridružili otroci iz nastanitvenega centra Logatec in Debelega Rtiča. Otroci iz Ukrajine so sicer razpršeni po vseh slovenskih regijah, največ jih je v osrednjeslovenski, primorski in podravski regiji ter v Prekmurju, trenutno je največ otrok vključenih v ormoško osnovno šolo, kjer so nekatera podjetja najbolj sodelovala z državljani Ukrajine. Vsem je zagotovljena brezplačna malica in kosilo ter dostop do šolskega sklada učbenikov. Vodja Sektorja za osnovno šolstvo na MIZŠ Boris Zupančič je ob tem povedal, da so vse šole najprej začele z uvajanjem in spoznavanjem. “Prvi teden so svetovalni delavci praviloma namenili spoznavnim pogovorom, igram utrjevanja socialnih števil, potem pa vključevanja v tiste predmete, kjer je zahtevnost poznavanja slovenskega jezika manjša: likovna umetnost, glasbena umetnost, še posebej seveda šport, potem pa seveda tudi k predmetom, kot sta matematika in naravoslovje, kjer je neko splošno razumevanje lahko tudi izven dobrega poznavanja jezika, na koncu pa seveda pride tudi vključevanje v slovenščino.” Ukrajinski učenci imajo ob pouku tudi dodatne tečaje slovenščine, da lahko steče osnovna komunikacija, je še dejal Zupančič. Otroci so deležni tudi ustrezne psihološke in pedagoške pomoči, ki jo izvajajo svetovalni delavci.
Po uradnem delu in predstavi so se otroci sprehodili do predsednikove pisarne, kjer ni šlo brez fotografiranja, tisti najbolj radovedni pa so se odplazili pod predsednikovo mizo, kjer so poskusili najti škrata. Kaj se je najmlajšim najbolj vtisnilo v spomin, pa najdete v posnetku na vrhu članka.
“Bralna kultura se rodi z nami”
Pahor je v nagovoru sicer poudaril pomembnost branja, ki nas spremlja vse življenje. “Bralna kultura se rodi skupaj z nami in z nami tudi odrašča, zato jo moramo negovati in krepiti,” je poudaril. Branje nas popelje v svet domišljije, nova znanja pa so “tako zelo dragocena in nam vedno pridejo prav”, je dejal. Zato je mlade povabil, naj knjige listajo še naprej, saj bodo tako življenje doživeli v vsej lepoti in raznolikosti. Nekaj besed je namenil tudi pravljičarki Eli Peroci, ki je s svojim opusom “požlahtnila slovensko književnost in zaznamovala generacije slovenskih otrok”. Ob njihovi 30-letnici delovanja je vročil državno zahvalo sekciji pri Mednarodni zvezi za mladinsko književnost IBBY za spodbujanje bralne kulture med mladimi ter širjenje sporočil miru, sožitja in povezovanja.
Poslanice ob dnevu knjig
Vsako leto ena od držav članic Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) ob mednarodnem dnevu knjig za otroke pripravi poslanico in plakat. Letos je kanadska sekcija prispevala poslanico z naslovom Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku. “Branje je svoboda. Branje je dih. Branje ti odpre nov pogled na naš svet in te povabi v svetove, od koder sploh nočeš oditi,” je v letošnji poslanici med drugim zapisal kanadski pisatelj Richard Van Campa, potomec kanadskih staroselcev. Dodal je, da so “zgodbe krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige”. Kot je še zapisal Van Campa, so “zgodbe tudi lek za boljši, svetlejši svet in hkrati zdravijo, tolažijo, navdihujejo in učijo”. Avtorica letošnjega plakata ob mednarodnem dnevu knjig za otroke je kanadska ilustratorka Julie Flett. Ob tem je predsednik društva Bralna značka Slovenije Marko Kravos v svoji poslanici pozval, da je treba s panjem, ki je poln knjig, poskrbeti za zeleno upanje.”Iz knjižnega panja diši, čebele vzletajo kot zgodbe, ubrani glasovi. Na svojih zanosnih poteh prenašajo cvetni prah in oplajajo drevo življenja. Brati in zbirati med za mir. Branje za mlade je brenčanje za blagostanje,” je pozval Kravos. V poslanici je tudi spomnil, da “ko obuje vojna svoje škornje, zavladata nasilje in sovraštvo in naredita iz človeka nečloveško, neprištevno ubojno orodje” ter se ob tem vprašal, kaj so “v otroških letih brali, kaj so si prepevali generali”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!