Na vstop Hrvaške v schengensko območje se pospešeno in intenzivno pripravlja tudi slovenska policija. Kot pravijo, gre za velik organizacijski zalogaj, aktivnosti in priprave pa potekajo že več let. S 1. januarjem se bodo na mejnih prehodih s sosednjo Hrvaško dvignile zapornice, potniki pa bodo državno mejo lahko prestopili kadarkoli in kjerkoli, ne da bi morali iti skozi mejno kontrolo. Bodo pa morali pri sebi še vedno imeti osebni dokument.
Hrvaška bo z vstopom v schengensko območje postala del območja 27 držav brez kontrol na notranjih mejah območja. Poleg 23 držav članic Evropske unije (EU) so v schengen vključene tudi vse članice Evropskega združenja za prosto trgovino, in sicer: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
Z vstopom Hrvaške se bo spremenil tudi režim na meji, na kar se pospešeno pripravlja tudi slovenska policija. Glavna novost od 1. januarja 2023 bo, da bo vsak potnik, ki bo želel prečkati mejo med Slovenijo in Hrvaško, to storil kadarkoli in kjerkoli, ne da bi moral iti skozi mejno kontrolo. Čeprav potnikom ob prehodu državne meje ne bo več treba pokazati osebnega dokumenta, pa bodo pri sebi vseeno morali imeti osebno izkaznico ali potni list. “1. januarja 2023 se bodo na vseh 57 mejnih prehodih, ki jih imamo s Hrvaško, dvignile zapornice,” je napovedal višji policijski inšpektor iz sektorja mejne policije Tomaž Pavček.
Na policiji se na vstop Hrvaške v območje schengna pripravljajo že več let tako na strateški kot na operativni ravni. Čeprav na mejnih prehodih več ne bo policijskih kontrol, bodo policisti še vedno izvajali ukrepe za zagotavljanje varnosti s tako imenovanimi izravnalnimi ukrepi. “Trenutno pri varovanju meje in izvajanju mejnih kontrol na meji s Hrvaško deluje nekaj več kot 1.400 policistov. Ti bodo premeščeni, ampak večina jih ostaja na mejnem območju z namenom izvajanja izravnalnih ukrepov,” je pojasnil Pavček. Ob tem je dodal, da bo okoli 20 policijskih postaj, katerih območja mejijo s Hrvaško, izvajalo izravnalne ukrepe.
Pavček zagotavlja, da nobeden od policistov ne bo izgubil službe, vendar bodo morali predvsem te s peto stopnjo izobrazbe dodatno usposobiti. Šesto stopnjo izobrazbe mora pridobiti okoli 280 policistov nadzornikov državne meje.
Z izravnalnimi ukrepi bo policija izvajala nadzor nad nezakonitimi migracijami in čezmejno kriminaliteto. Kot pravi Pavček, bodo lahko policisti po pooblastilu zakona o nadzoru državne meje kontrolirali osebe, njihova vozila, osebne stvari in tudi potne listine. “To bomo počeli z namenom preprečevanja čezmejne kriminalitete in nezakonitih migracij za tiste osebe, pri katerih okoliščine kažejo, da so prestopile notranjo mejo,” je še dodal.
Mejna infrastruktura bo ponekod še ostala, ponekod jo bodo popolnoma odstranili
Ko se bo Hrvaška priključila schengenskemu območju, pa bo treba spremeniti in odstraniti infrastrukturo na zdajšnjih mejnih prehodih. Kot je povedal višji policijski inšpektor Tomaž Pavček, se do 1. januarja infrastruktura ne bo kaj bistveno spremenila, saj bo policija do takrat še vedno izvajala kontrolo na mejnih prehodih. “Ko se bodo 1. januarja dvignile zapornice, se bodo začele tudi vse aktivnosti za odstranitev nujne infrastrukture, da bo omogočen prost pretok prometa,” je poudaril in dodal, da bo promet odslej na mejnih prehodih potekal tekoče.
Med 57 mejnimi prehodi s Hrvaško, je 11 takšnih, preko katerih poteka največ prehodov meja in so zaradi svoje razpršenosti čez celotno mejo s sosednjo Hrvaško strateškega pomena, zato bo na njih del infrastrukture za zdaj ostal, a jih bodo prilagodili tako, da bo promet potekal nemoteno. Med drugim gre za prehode Sečovlje, Starod, Jelšane, Dragonja, Obrežje, Metlika, Petrina, Petišovci, Gruškovje in Zavrč.
Infrastrukturo na 19 mejnih prehodih bodo postopoma popolnoma odstranili, za preostale pa bodo v obdobju dveh let ocenili, v kakšni obliki bodo ostali. “Na novo bo postavljena tudi ustrezna prometna signalizacija, za katero bo poskrbel upravljavec cest. S svetlobno signalizacijo bodo na nadstrešnicah označene proste steze za prehod meje,” je dejal Tomaž Pavček.
Ob vstopu Hrvaške v schengen pa se bo zaključilo tudi sodelovanje policije s Slovensko vojsko pri izvajanju nalog varovanja državne meje, saj na policiji ocenjujejo, da to sodelovanje ne bo več potrebno. “Še naprej pa bomo izvajali mešane patrulje s hrvaškimi kolegi,” je pojasnil Pavček in dodal, da slovenski policisti s hrvaškimi dobro sodelujejo. To bo še posebej pomembno zaradi vse večjega pritoka nezakonitih migrantov v Evropo preko balkanske migrantske poti. “Tudi ob notranji meji bomo še naprej kontrolirali in nadzirali dogajanje. Pripravljamo analize tveganja za oceno ogroženosti glede na dogajanje na Zahodnem Balkanu, ki močno vpliva na pritok nezakonitih migrantov v Slovenijo,” je poudaril višji policijski inšpektor Tomaž Pavček.
V obdobju od 1. januarja letos do konca oktobra je bilo po podatkih policije obravnavanih 21.467 nezakonitih prehodov državne meje. Število je večje za 161,1 odstotka glede na primerljivo obdobje lani, ko je bilo obravnavanih 8.222 nezakonitih prehodov. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Burundija, Afganistana in Indije, in sicer so največ nezakonitih prehodov zabeležili na koprski policijski upravi.
O možnosti uvedbe notranjega nadzora schengenske meje, kot ga je na naši severni meji uvedla Avstrija, pa na slovenski policiji ne razmišljajo. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je sicer pred tedni omenila možnost uvedbe takšnega nadzora, če bo ta potreben, vendar je premier Robert Golob njene navede kasneje že zavrnil.
Čeprav slovenski policisti zaradi odprtih mejnih prehodov tudi med poletno turistično sezono ne pričakujejo večjih zastojev na meji med državama, pa bi lahko zastoji nastali zaradi hrvaških cestninskih postaj, ki so postavljene tik za državno mejo, gneča pa bi lahko segala tudi na slovensko stran. “Tudi na hrvaški strani bo moralo priti do sprememb, težko pa ocenim, kaj trenutno počnejo. Upam, da do gneče na cesti ne bo prišlo. Če pa bo do nje vendarle prišlo, se bodo vozniki lahko preusmerili na katerokoli drugo cestno povezavo do Hrvaške,” je še pojasnil Pavček.
Končno zeleno luč za vstop Hrvaške v schengen so 8. decembra dali notranji ministri EU na zasedanju v Bruslju. Obenem so zavrnili vstop Bolgarije in Romunije, čeprav je Evropska komisija novembra potrdila, da vse tri države izpolnjuje vse pogoje.
Vstop Hrvaške v schengen je podprla tudi Slovenija, čeprav je v preteklosti razmišljala o pogojevanju slovenskega soglasja vključitvi Hrvaške v schengen z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji. Toda tako sedanja vlada kot že prejšnja sta se tovrstnemu pogojevanju odrekli, ker da bo imela Slovenija s Hrvaško v schengnu več koristi.
Hrvaška z novim letom vstopa tudi v evrsko območje
Hrvaška pa bo s 1. januarjem 2023 vstopila tudi v evroobmočje. Uvajanje evra na Hrvaškem poteka v treh fazah. Prva faza je dvojno označevanje cen, ki je že v teku. Druga faza se bo začela 1. januarja 2023 z uvedbo evra in bo trajala do 14. januarja, kupci bodo storitve in izdelke v tem obdobju lahko plačevali v evrih ali hrvaških kunah. Tretja faza se bo začela 15. januarja 2023, ko bo evro postal edina uradna plačilna valuta na Hrvaškem in plačevanje s kunami ne bo več mogoče.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!