"Slovenci smo, kar smo, zaradi našega jezika. Brez slovenščine ni Slovencev," je ob dnevu reformacije zapisal premier Robert Golob. Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem Primožu Trubarju, je spomnil in dodal, da bomo tako kot Trubar stali in obstali. "Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo," je poudaril.
V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika.
Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem protestantskemu duhovniku z Rašice Primožu Trubarju, ki ga je utemeljil s prvo Katekizmom in dodanim Abecednikom, posvečenim vsem mladim in preprostim Slovencem, je v poslanici zapisal premier Robert Golob. Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga po Golobivih besedah lahko črpamo iz Trubarja.
“Poznamo ga namreč tudi po geslu ‘stati inu obstati’. Živel je v viharnih časih, ki so jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato preživel v izgnanstvu, vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove ‘ljube Slovence’,” je zapisal.
Zato je po premierjevih besedah prav, da se v časih, “ko nedaleč od nas znova divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega uporniškega in vztrajnega Trubarja”.
“Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali. Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo,” je sklenil.
Žiga Živulovič jr./BOBO
Ob današnjem prazniku bo v evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti osrednja slovesnost z bogoslužjem, s katerim bodo počastili 100. obletnico ustanovitve seniorata in samostojnosti Evangeličanske cerkve. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Borut Pahor, ki je v slavnostnem govoru izpostavil, da je zgodovina protestantizma na Slovenskem dolga, pomembna in slavna, prav tako kot zgodovina samostojne evangeličanske cerkve.
“Je del naše raznolike narodne in nacionalne identitete,” je poudaril Pahor. Stoletje samostojne evangeličanske cerkve po predsednikovih besedah stoji na žlahtnih vrednotah strpnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti – vrednotah, ki niso vezane izključno na veroizpoved, temveč tudi na človekov značaj, značaj skupnosti, narodne in državljanske.
Urad predsednika RS
“Prav tako tudi protestantizem ni le stvar Prekmurja, ampak s svojim pomenom za slovensko kulturo in slovensko knjigo pripada celotni Sloveniji. Dan reformacije je praznik vseh Slovenk in Slovencev,” so Pahorja še povzeli v njegovem kabinetu.
Predsednica DZ: Ni le dobrega in slabega, resnica je vedno nekje vmes
“Začeti na novo,” pa je kot kot bistveni in simbolni pomen današnjega praznika izpostavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je, kot je zapisala, namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je po besedah predsednice DZ pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.
“Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive,” je dodala.
Ni le dobrega in slabega, resnica je po besedah Klakočar Zupančičeve vedno nekje vmes. “Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo,” je sklenila poslanico.
V ljubljanskem Cankarjevem domu bodo uprizorili stripovski stand up Reformatorji na odru, s katerim bodo spomnili na avtorja prve slovenske slovnice in prvega celotnega prevoda Biblije v slovenščino, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Predstava, ki je nastala po stripu Boštjana Gorenca – Pižame, je premiero doživela ob lanskem praznovanju reformacije.
Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Cankarjevem domu. Proslave s slavnostno govornico ministrico za kulturo Asto Vrečko sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Umetniški del proslave, ki sta ga oblikovala režiser Damjan Kozole in scenarist Kozma Ahačič, je izpostavil naklonjenost do slovenskega jezika.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti.
V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje