Zdravniška zbornica Slovenije je s skupino Mladi zdravniki na današnji novinarski konferenci opozorila na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni. "Pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni je na kritično nizki ravni," je poudaril predsednik odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je dodala, da slaba tretjina mladih zdravnikov razmišlja o odhodu v tujino.
Epidemija že skoraj dve leti močno vpliva na ljudi, v prvih vrstah boja proti covidu-19 pa je zdravstveno osebje. Zdravniki in drugo zdravstveno osebje so že večkrat poudarili, da so na robu zmožnosti in zelo izčrpani.
Zdravniška zbornica Slovenije je izvedla anketo, v katero je bilo vključenih 1.900 zdravnikov in zobozdravnikov. “Slovenija je med tistimi državami, kjer imajo več kot povprečno število medicinskih sester in manj kot povprečno število zdravnikov,” je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Dodala je, da že več let zaostajamo za evropskim povprečjem, “zaradi razvoja tehnologije, demografskih sprememb in večje zahtevnosti prebivalstva”.
Kot ključna ukrepa so izpostavili boljšo organizacijo dela in omejitev delovnika na 48 ur. Ukrep, ki bi prav tako lahko pripomogel k zmanjšanju preobremenjenosti in posledično še boljši kakovosti dela, so vprašani navedli boljšo organizacijo dela in omejitev delovnika na največ 48 ur tedensko oziroma na največ 24 ur neprekinjeno. Hkrati podpirajo več ozaveščanja o posledicah prekomernih obremenitev, so ugotovili v interni anketi.
Slaba tretjina razmišlja o selitvi v tujino
Poudarila je, da mladi opravijo od štiri do šest dežurstev na teden. Tretjina mladih zdravnikov dela prekomerno. Med sodelujočimi 33 odstotkov mladih zdravnikov mesečno povprečno opravi od 49 do 96 nadur.
V anketi je dve tretjini specializantov in mladih zdravnikov odgovorilo, da razmišljajo o odhodu, predvsem k zasebnemu delodajalcu. Največja težava je pri težki medicini, kjer je delo bolj zahtevno in je potrebno tudi dodatno izobraževanje. Mlade zdravnike je zato po besedah Beović treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar pa že prihaja.”Mladi morajo biti motivirani oziroma ustrezno kompenzirani, da ne bodo za 20, 30 odstotkov višje plače odhajali delat preprostejše stvari k drugim izvajalcem,” je dejala Beović.
Slaba tretjina mladih zdravnikov razmišlja o selitvi v tujino. “Ne želimo postati država, ki bo izvažala vrhunsko izobražen kader,” je poudarila.
Ravnikar: Izgorelost povzroča odhode iz medicine
Po mnenju predsednika odbora za osnovno zdravstvo Roka Ravnikarja je izvor težav pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni. Na to opozarjajo že deset let, med epidemijo pa se je stanje še poslabšalo. Med razlogi je izpostavil predvsem izgorelost. Rezultati ankete kažejo, da se je izgorelost med zdravniki družinske medicine v zadnjih letih povečala s 65 odstotkov na 88 odstotkov.
“Izgorelost povzroča odhode iz medicine. Zdravniki, ki v zadnjih dveh letih zapuščajo zdravstvene domove, odhajajo iz zdravstva in so izgubljeni,” je dejal Ravnikar. Dodal je še, da bi moralo ministrstvo za zdravje poklic družinskega zdravnika razglasiti za deficitarnega. Ob tem bi morali družinske zdravnike razbremeniti določenih birokratskih zadolžitev.
Od vpisa na fakulteto do zdravnika 10 do 14 let
Predstavnik skupine Mladih zdravnikov Luka Puzigaća je pojasnil, da pot od vpisa na medicinsko fakulteto do samostojnega opravljanja dela zdravnika traja od 10 do 14 let.
Po opravljenem študiju medicine, ki posamezniku vzame okvirno 5500 ur časa, študent opravi šestmesečno pripravništvo, ki se zaključi s strokovnim izpitom. Na tej točki zdravnik prejema plačo v višini 970 evrov neto za polni delovnik. Kasneje, ko opravijo specialistični izpit, izgubijo vsa pridobljena napredovanja. Njihova plača pa tako znaša od 1572 do 1881 evrov neto.
Ob tem je poudaril, da je na študentskih servisih zaslediti oglase, ki za jemanje brisov za hitre teste na koronavirus ponujajo višja plačila kot za delo v covidni intenzivni enoti prejme specializant anesteziologije.
Pojasnil je, da zdravniki dodatke za dežurstva, ki v javnosti pogosto sprožajo burne odzive, prejemajo zaradi pomanjkanja zdravnikov. 75 odstotkov sodelujočih v anketi pa je med tem odgovorilo, da bi se raje odločili za manjši obseg dela, ki bi znašal 48 ur na teden, kot za višjo plačo.
Minister za zdravje Janez Poklukar je ob robu novinarske konference o sofinanciranju investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva komentiral tudi opozorila zdravnikov s primarne ravni. Pojasnil je, da k rešitvi situacije vodi nabor ukrepov. “Zavedati se moramo, da je primarno zdravstvo steber zdravstva in ves čas epidemije vstopno mesto (…) za bolnika s sumom na koronavirus,” je dejal.
Poudaril je pomen razpisa o investicijah na primarni ravni, ki bo po njegovi oceni pripomogel k reševanju težav. Po njegovih besedah je treba primarno zdravstvo skupaj z lokalnimi skupnostmi dvigniti na višjo organizacijsko raven. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje