Menu ItemVeč kot deset fasciklov dokaznega materiala, pogovori z več kot 100 ljudmi, zasežene elektronske naprave in dokazi, pridobljeni iz njih ... to so podrobnosti več kot eno leto trajajoče kriminalistične preiskave na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) v aferi slovenski Watergate, ki se je v času tretje Janševe vlade zgodila na uradu za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja. Kot je pojasnil šef kriminalistične policije Damjan Petrič, so v primeru Dragana Šolaka na uradu za preprečevanje pranja denarja med novembrom 2021 in februarjem 2022 "v nasprotju z nekaj zakoni in ustavo" prečesali kar 224 bančnih računov skoraj sto ljudi in podjetji v Sloveniji. To so storili na podlagi kratke anonimke, ki ni vsebovala nobenih dokazov ali dajala drugih razlogov za največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. "Tukaj je bila kršena pravica do varstva osebnih podatkov, ki je ena izmed temeljih človekovih pravic in svoboščin," je dejal direktor Uprave kriminalistične policije.
Kot smo tudi na N1 razkrili maja, je na urad za preprečevanje pranja denarja je v času tretje vlade Janeza Janše pod vodstvom Damjana Žuglja konec leta 2021 sprožilo najobsežnejše brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. Dokazi, ki smo jih že pred meseci pridobili in objavili na N1, so kazali na možnost ene največjih zlorab državne institucije pri nas. Zelo verjetno v politične namene.
Afero, ki je že dobila ime slovenski Watergate, so dobro leto dni preiskovali tudi kriminalisti NPU, ki so, kot smo na N1 razkrili ta teden, zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času Janševe vlade in nekaj tesnih sodelavcev, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do tako imenovane sobe T, v kateri so se zbirali in obdelovali najbolj občutljivi podatki. Nekateri med njimi so bili tudi člani Janševe stranke SDS.
Na specializiranem državnem tožilstvu so kazensko ovadbo dobili zoper sedem fizičnih oseb.
Zagrožena kazen je do tri leta zapora.
Žugljevi so “kršili kar nekaj zakonov in tudi ustavo”
Kriminalistična preiskava na Nacionalnem preiskovalnem uradu je trajala dobro leto dni. In kot je danes pojasnil tudi direktor Uprave kriminalistične policije Damjan Petrič, so ugotovili “obstoj utemeljenega suma, da so uradne osebe izvršile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.”
Žugelj in nekaj njegovih tedaj najtesnejših sodelavcev so na podlagi kratke anonimke, ki po mnenju policije z ničemer ni utemeljevala tako obsežnega brskanja po bančnih računih in s tem zbiranja občutljivih osebnih podatkov, “od konca novembra 2021 do sredine februarja 2022 tako od domačih zavezancev kot na podlagi sodelovanja tudi s tujim organom (srbskim uradom za preprečevanje pranja denarja; op.a.) brez ustrezne pravne podlage pridobili podatke o transakcijah od odprtja računov dalje za 224 transakcijskih računov od 62 fizičnih oseb in 32 pravnih oseb.”
Pri tem pa so, tako vodja slovenskih kriminalistov, “kršili nekaj zakonov in tudi ustavo, saj je bila kršena tudi pravica do varstva osebnih podatkov, ki je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin.” Med drugim je Žuglje urad brskal po podatkih z bančnih računov vse od dne, ko so ga podjetja in osebe na bankah odprli. Kar pomeni, da so prečesali dobesedno vse.
Preiskava je bila za policijo, kot pravijo, zahtevna. Ne samo zato, ker so opravili pogovore z več kot sto ljudmi in zbrali velike količine dokaznega materiala, ki ga je po besedah Petriča za več kot deset fasciklov, pač pa tudi zato, ker je en državni organ s pooblastili (policija) preiskoval drugega (urad za preprečevanje pranja denarja).
Eno pomembnejših vprašanj za zdaj še ostaja, ali so zbrani občutljivi podatki z bančnih računov z urada za potrebe morebitnega političnega izsiljevanja res ušli še kam.
“Del kriminalistične preiskave, ki se dotika odgovornosti oseb, ki so bile zaposlene v tem organu, je končan. Nadaljuje pa se del kriminalistične preiskave v smislu izmenjave podatkov s tujim državnim organom, ki ima podobna pooblastila kot naš. Tukaj poteka tudi sodelovanje med slovenskim in tujim tožilstvom,” je dejal direktor kriminalistične policije.
V aferi slovenski Watergate si je slovenski urad podatke izmenjaval tudi s srbskim uradom za preprečevanje pranja denarja, zaradi česar je v zraku tudi sum, ali se to morda zgodilo na podlagi dogovora med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in tedanjim slovenskim premierjem Janšo, ki sta bila konec leta 2021 oba le nekaj mesecev oddaljena od volitev.
Ta največji primer brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije je primer Dragana Šolaka. Sodeč po vseh medijskih razkritjih, tudi na N1, je namreč že jasno, da je bil prav Šolak glavna in največja tarča Žugljevega urada. Vanj pa so med drugim pol leta pred volitvami zajeli tudi brskanje po računih nekdanjega generalnega direktorja Pro plusa, največje medijske hiše pri nas Branka Čakarmiša.
Preiskava izmenjave podatkov s Srbijo še poteka
Šolak je predvsem trn v peti Vučiću in ker sta bila Janša in Vučić poba pred volitvami, se se pojavila namigovanja, da sta sklenila dogovor, da srbski urad zbere podatke o balkanskih poslih Gen-I in o Robertu Golobu, slovenski pa o Šolaku in z njim povezanih podjetjih ter osebah in o srbskem opozicijskem politiku Draganu Đilasu.
Janša je obstoj takšnega dogovora zanikal. “Preiskava poteka zelo intenzivno, če se nakazuje sum, da je bilo storjeno še kakšno kaznivo dejanje, ki ni v povezavi s to kriminalistično preiskavo, se odpre nova in se to preišče. Pri tej preiskavi, ki smo jo končali z ovadbo, pa drugih kaznivih dejanj nismo našli,” pa je o tem dejal direktor Uprave kriminalistične policije.
In kot že rečeno, omenil je tudi, da preiskava o tem, kako je potekala izmenjava podatkov med slovenskim in srbskim uradom za preprečevanje pranja denarja, še poteka in da pri tem slovensko in srbsko tožilstvo tudi sodelujeta.
Primer Šolak sicer še zdaleč ni edini primer prečesavanja bančnih računov na podlagi kratke anonimke v času Žuglja, toda od ostalih bistveno odstopa po številu pregledanih računov. Razkrili smo že, da je Žugljev urad brskal tudi po računu direktorja Športne loterije Luke Steinerja, in to v trenutku, ko se je v parlamentu odvijala bitka za spremembo zakona o igrah na srečo, ki ji je Steiner nasprotoval.
Znan je tudi primer škofa Andreja Sajeta, ki so ga na uradu odprli v času, ko sta se v slovenski Rimskokatoliški cerkvi za prevlado spopadali starejša klerikalna in mlajša liberalnejša linija, ki jo pooseblja prav Saje. Anonimko o Sajetu, ki je prispela na urad, so najprej dodelili uslužbencu, ki po pregledu ni zahteval podatkov s škofovega računa in je primer takoj tudi zaprl. Toda nekaj dni kasneje je ista anonimka na urad za preprečevanje pranja denarja prispela še enkrat, le da so jo tokrat dali v roke tedanji uslužbenki urada, ki je tudi aktivna članica stranke SDS. Brskanje po škofovem računu se je začelo.
Prav danes smo na N1 razkrili še, da je Žugljev urad brskal tudi po bančnih računih Nataše Vrečar Zorčič, žene tedanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, in to prav v trenutku, ko se je okoli Zorčiča v parlamentu odvijala z Janševo vlado pomembna politična bitka.
A če so v primeru Steinerja, Sajeta in Nataše Vrečar Zorčič vsega skupaj pregledali šest bančnih računov, so jih v primeru Šolak prečesali več kot 220.
Javno razkritje
Dragan Šolak srbski poslovnež, milijarder, čigar številna podjetja delujejo v več državah Zahodnega Balkana, Evropske unije in v Združenem kraljestvu. Je solastnik skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Javnosti so najbolj znani Telemach, Shoppster, Sportklub in tudi portal, ki ga berete – torej N1 Slovenija. Med fizičnimi osebami, katerih osebni bančni račun je Žugljev urad prečesal, sem tudi Katja Šeruga. Sem direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. Sem tudi urednica N1 Slovenija in že več kot 25 let novinarka. Obenem sem tudi avtorica tega članka. Moj osebni bančni račun je urad v času Žuglja pregledal, ovadili me niso, tudi podjetja ne. Glede na informacije, da je Žugljev urad zajemal podatke z bančnih računov od odprtja računa, pa je zdaj jasno, da me niso pregledovali “le” kot direktorico podjetja, kar sem od januarja 2021, pač pa so pregledovali tudi čas, ko sem bila v drugih slovenskih medijih novinarka in kasneje urednica, saj sem račun pri banki, kjer sem komitentka, odprla leta 2006.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje