Menu Item
Po mnenju Varuha človekovih pravic 10.a in 10.b člen zakona o tujcih nista skladna ne z ustavo ne z evropskim pravnim redom. "Pravica do azila je izpeljana iz absolutne prepovedi mučenja, ki je ni dopustno omejevati niti v primerih izrednih oziroma kriznih razmer," je jasen. In kaj varuh človekovih pravic Peter Svetina meni o tem, da so sedanji ministri podprli stališče, ki nasprotuje zahtevi za oceno ustavnosti, ki so jo vložili kot poslanci?
Vlada Roberta Goloba je pred dobrim tednom dni sprejela mnenje, da so v času prejšnje Janševe vlade sprejete spremembe zakona o tujcih, ki omogočajo arbitrarno zapiranje meje pred azilanti, skladne z ustavo. S tem mnenjem pa je mnoge vznemirila. Številne nevladne in humanitarne organizacije so premierja Roberta Goloba pozvale, da ga umakne, notranjega ministra Boštjana Poklukarja kot predlagatelja mnenja pa k odstopu z ministrske funkcije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da jo je vladno mnenje negativno presenetilo, nestrinjanje z njim je mogoče razbrati tudi iz odgovora Varuha človekovih pravic.
Arbitrarno zapiranje meje pred azilanti pri nas sicer seže v čas Cerarjeve vlade. Januarja 2017 je državni zbor sprejel novelo zakona o tujcih, ki jo je tedanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar utemeljevala s ščitenjem Slovenije pred preobremenjenostjo azilnega sistema in pred varnostnimi tveganji. V novelo sta bila vključena 10.a in 10.b člen, po katerih bi lahko državni zbor v primeru velikega števila prosilcev za azil prepoznal nevarnost za delovanje države in bi policisti na meji enostavno zavrgli namero prošnje za azil.
V podporo tej sporni rešitvi sta se tedaj združili vladajoča SMC in opozicijska SDS – uprla se je le peščica poslancev Cerarjeve stranke. Med njimi je bil tedanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. “Kot predsednik parlamenta ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši slovensko ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala naša država,” je poudaril Brglez in požel glasen aplavz nasprotnikov zloglasne novele zakona.
Da gre za protiustavne spremembe, je presodil tudi Varuh človekovih pravic – tedaj je bila varuhinja Vlasta Nussdorfer – in novelo poslal v presojo ustavnemu sodišču. “Vsi, tudi tujci, zaslužijo, da so obravnavani kot subjekti, ne objekti,” je Nussdorfer poudarila ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti. Pojasnila je, da Varuh v sprejetih spremembah vidi številna neskladja s slovensko ustavo, med drugim glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.
Ustavno sodišče je Varuhu človekovih pravic pritrdilo in razveljavilo sporni del zakona o tujcih. Odločilo je, da šele potencialna možnost težav ni zadosten pogoj, da bi zavrnili tujce, ki državo prosijo za zaščito. A je prejšnja Janševa koalicija skoraj enake določbe, kot jih je ustavno sodišče razveljavilo, spomladi 2021 vrnila v zakon o tujcih. Po trenutno veljavnem zakonu lahko tako v primeru spremenjenih razmer na področju migracij državni zbor razglasi stanje “kompleksne krize” in tujcem praktično onemogoči dostop do azilnega postopka.
Varuh človekovih pravic pisal Evropski komisiji
Nevladne organizacije so varuha človekovih pravic Petra Svetino pozvale, naj sproži novo ustavno presojo, a se za to ni odločil. Se je pa julija 2021 obrnil na Evropsko komisijo. “Po mnenju Varuha človekovih pravic 10.a in 10.b člen zakona o tujcih nista skladna z ustavo, prav tako pa tudi ne z evropskim pravnim redom,” so danes za N1 poudarili pri Varuhu. In dodali: “Pravica do azila je izpeljana iz absolutne prepovedi mučenja, ki je ni dopustno omejevati niti v primerih izrednih oziroma kriznih razmer. Ta standard človekovih pravic je pomembna civilizacijska pridobitev.”
Varuh je v dopisu Evropski komisiji predstavil spornost omenjene zakonske ureditve in jo pozval, da skladno s pristojnostmi ukrepa. Za tak pristop se je, kot pravi, odločil, ker je kljub jasni presoji ustavnega sodišča zakonodajalec sprejel bolj ali manj istovrstno zakonsko ureditev. V tem je Varuh prepoznal tudi kršitev načela delitve oblasti, saj meni, da je zakonodajna oblast ravnala v nasprotju z napotki ustavnosodne. Kot so za N1 povedali pri Varuhu človekovih pravic, je Evropska komisija v odgovoru navedla, da bo problematiko proučila in ustrezno ukrepala ter da bo Varuhove pomisleke, ki se nanašajo na kršitve človekovih pravic na mejah, naslovila tudi z novim paketom o migracijah.
Z zahtevo za oceno ustavnosti v času prejšnje Janševe vlade sprejetih spornih sprememb zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti pa se je pred poldrugim letom na ustavno sodišče obrnilo 36 poslancev iz tedaj opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB. Zakonske določbe so nehumane in protiustavne, so bili enotni. Med podpisniki zahteve so bili tudi štirje sedanji ministri: Luka Mesec, Marjan Šarec, Alenka Bratušek in Matjaž Han.
Ustavno sodišče je zahtevo zdaj vzelo pod drobnogled in na državni zbor naslovilo vprašanje, kakšno je njegovo stališče do sporne zakonodaje. V postopek se je vključila tudi vlada, ki pa je soglasno sklenila, da sta zakona o tujcih in o mednarodni zaščiti skladna z ustavo. Sedanji ministri so torej podprli stališče, ki nasprotuje zahtevi, ki so jo vložili kot poslanci. Po seji je sicer več ministrov dejalo, da so mnenje, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo, podprli, ker niso vedeli, o čem glasujejo.
Po oceni varuha človekovih pravic Petra Svetine je omenjeno dogajanje sporno z vidika načela dobrega upravljanja. “To terja, da odgovorna oblast sprejema odločitve informirano in na podlagi argumentov, skladno z vnaprej določenim postopkom. V demokratični in na vladavini prava utemeljeni državi je kakršnokoli drugačno odločanje nesprejemljivo in spodkopava zaupanje javnosti, saj vzbuja vtis arbitranosti,” poudarja Svetina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje