Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob slovenskih cestah. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8.713 kosov odpadkov, kar je skoraj 145 kilogramov. Največ smeti je bilo na območjih, ki so nekoliko skrita očem, na primer za grmičevjem, so opazili ekologi. Izkušnje iz čistilnih akcij pa kažejo, da je na krajih, ki so že nasmeteni, večja verjetnost, da bodo nevestni ljudje odvrgli še več odpadkov v okolje.
Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Smeti so pobrali in popisali na 24 odsekih, od tega jih je bilo pet na avtocestah (eden na vsakem avtocestnem kraku in eden na ljubljanski obvoznici), sedem na regionalnih cestah in 12 odsekov na lokalnih cestah (eden v vsaki statistični regiji). Odpadke so pobirali novembra in decembra lani.
Pri izboru odsekov na regionalnih cestah in avtocestnih postajališčih so se posvetovali z Direkcijo za infrastrukturo (DRSI) in Družbo za avtoceste (Dars). “Pri izboru smo se izogibali odsekom ob odlagališčih odpadkov, ob gradbiščih ali izpostavljenim delom ceste, ob katerih bi lahko bila hoja nevarna”, so pojasnili ekologi.
Preberite še: Reportaža: Kako Litvi uspe reciklirati skoraj vse plastenke
Večinoma so izbrali odseke zunaj naselij, da bi dobili kar najbolj relevantne podatke. Njihove izkušnje iz čistilnih akcij namreč kažejo, da je v naseljih odpadkov manj. “Stanovalci morebitne odpadke na svoji lastnini običajno hitro odstranijo, psihološko je manj verjetno, da bomo odpadek vrgli nekomu na dvorišče, v večjih naseljih pa pogosteje čistijo tudi komunalna podjetja,” pravijo v društvu.
“Količina odpadkov se je med lokacijami zelo razlikovala,” pravi ekologinja Barbara Kirn. “Opazili smo, da je veliko odpadkov tam, kjer so očem skriti ali prikriti, na primer tam, kjer je ob cesti nizko grmičevje ali objekti, ki zakrivajo pogled,” opisuje Kirn in dodaja, da jih je med akcijo presenetilo, da so odpadke našli tudi na njivah in poljih, kjer jih ne bi pričakovali. “Na teh lokacijah je bilo na primer precej pločevink, ki so bile starejše in že razrezane od kmetijskih strojev.”
Pločevinke ob cesti namesto v reciklaži
Presenetilo jih je, da so našli celo hrano, zapakirano v neodprto embalažo, in še neodprte polne pločevinke pijač. Pobrali 8.713 kosov odpadkov, ki so skupaj tehtali malo manj kot 145 kilogramov. Slaba tretjina med njimi (32,1 odstotka) so bile plastenke, pločevinke in steklenice. Med njimi je bilo največ pločevink, po številu skoraj 80 odstotkov, po teži pa tretjina. Le na avtocestnih postajališčih je bilo tovrstnih odpadkov po deležu manj.
Preberite še: Združenje proizvajalcev pijač: Kavcijski sistem najboljši
Plastenke, pločevinke in steklenice sicer v mnogih državah zbirajo v tako imenovanem kavcijskem sistemu. To pomeni, da potrošnik ob nakupu pijače v plastenki, pločevinki ali steklenici za vsako od njih plača tudi nekaj centov kavcije. Ko prazno embalažo vrne, pa dobi nazaj tudi kavcijo.
Tak sistem, za katerega se zavzemajo tudi Ekologi brez meja, se obeta tudi v Sloveniji. Zakonodaja je že sprejeta, sistem pa bo najverjetneje uveden leta 2026.
Kavcijski sistem bi preprečil veliko odpadkov, ki so jih pobrali v tokratni akciji, so prepričani Ekologi brez meja. Vse so natančno dokumentirali, da bodo lahko po uvedbi kavcijskega sistema raziskavo ponovili in zabeležili razliko oziroma, tako upajo, napredek.
Preberite še: Kaj se zgodi, če cigareto odvržemo v kanalizacijski jašek
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!