Na Pragerskem so danes slovesno odprli novo železniško postajo, ki je del projekta nadgradnje železniškega vozlišča Pragersko, vreden 113 milijonov evrov.
Na Pragerskem so slovesno obeležili zaključek več kot 113 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega projekta nadgradnje vozlišča Pragersko z ureditvijo železniške postaje. Projekt je pomemben tudi za lokalno prebivalstvo, saj so po dolgih prizadevanjih dočakali cestni podvoz, potem ko je železnica do nedavnega povzročala čakanja in zastoje.
Z gradbenimi deli so začeli maja 2021, zaključena pa so bila sredi oktobra. Kot je poudaril minister za kohezijo Aleksander Jevšek, so za projekt od evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli 40, od Sklada za podnebne spremembe pa še deset milijonov evrov.
Prenovljena železniška postaja se ponaša s prenovljenim postajnim poslopjem, peronsko in tirno infrastrukturo ter novim podhodom. Postajno poslopje ima novo fasado, streho, čakalnico ter sanitarije, obnovljena sta objekta signalno-varnostnih naprav in prometnega urada, zgradili so tudi otočni in bočni peron z nadstrešnicami.
Pridobitev bo prinesla tudi boljšo pretočnost prometa
Na območju nekdanjega križanja železnice s Ptujsko cesto so zgradili podvoz, s katerim so po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Andreja Rajha povečali varnost in pretočnost prometa ter s tem hkrati bistveno zmanjšali izpuste v okolje.
Kot je povedal, je namreč štetje prometa pokazalo, da so bile doslej zapornice na nivojskem prehodu v 15 urah dnevno skupaj zaprte kar sedem ur, kar je na letni ravni pomenilo do 35.230 ur skupnega čakanja pred zapornicami.
Za lažji dostop do železniške postaje so uredili parkirišči z več kot 150 parkirnimi mesti ter kolesarnico.
Po besedah ministra Jevška bo tudi v novi finančni perspektivi kar pol milijarde evrov na voljo za projekte zelene mobilnosti, pri čemer je eden od poudarkov na nadaljnji prenovi in elektrifikacije železniške infrastrukture. Ob tem je spomnil, da so v železniško povezavo med Pragerskim in Hodošem v zadnjih 15 letih vložili kar 600 milijonov evrov.
Hitreje z vlakom od Maribora v Ljubljano po koncu del, ki so trenutno v teku
Da se je država odločila pospešeno vlagati v železniško infrastrukturo, je povedal državni sekretar Rajh in spomnil, da teče intenzivna gradnja drugega tira, naslednje leto začenjajo obsežno obnovo ljubljanskega železniškega vozlišča, za traso med Mariborom in Šentiljem pa je tudi sprejet državni prostorski načrt za drugi tir in zanj računajo na evropska sredstva.
Glede tega, kdaj se bo z vlakom dalo hitreje potovati med Mariborom in Ljubljano, je Rajh dejal, da bo to mogoče že po koncu nekaterih trajajočih gradbenih delih na progi, ki se bodo sicer v letu 2024 še nadaljevala. Njihov cilj je z nekaj manjšimi ukrepi čas potovanja spraviti na uro in pol.
“Za še hitrejše potovalne čase pa bo na nekaterih delih potrebno na novo umestiti progo, saj je potovalna hitrost odvisna tega, kako vijugasta je ta. V ta namen pripravljamo študije in umeščanje v prostor, saj se zavedamo, da po letu 2030 železniške proge ne bodo več del jedrnega evropskega omrežja, če na njih ne bo zagotovljena minimalna potovalna hitrost 100 kilometrov na uro,” je še dodal državni sekretar.
Na račun boljše železniške povezave povečanje prebivalstva
Pomembne investicije so se razveselili tudi v lokalnem okolju, kar sta poudarila tako bistriški župan Ivan Žagar kot predsednik krajevne skupnosti Pragersko Gaj Rudi Kruh. Slednji je dejal, da je za njih to zgodovinski trenutek, saj so z ureditvijo podvoza po 177 letih znova povezali kraj v eno celoto.
Zanje to pomeni tudi dodatno razvojno priložnost, saj ležijo na pomembni točki, tudi blizu avtoceste, vlak pa bo omogočal hitrejše povezave z Mariborom in drugimi mesti ob progi, zato je v prihodnje pričakovati tudi povečevanje števila prebivalcev.
