Vesel za N1 STUDIO: Golobovi vzorci kadrovanja ne odstopajo od prejšnjih vlad

N1 video 15. Jun. 202210:58 > 12:396 komentarjev
Delite:

Bil je šele tretji predsednik računskega sodišča. Njegov mandat namreč traja kar devet let, toliko kot denimo mandat ustavnega sodnika. Kaj je bilo v tem času narejenega, kje so ugotovitve računskega sodišča prinesle izboljšanja in kje ne, kdaj je politika najbolj pritiskala nanj, zakaj sam ni šel v politiko in kam zdaj odhaja? Na zadnji dan opravljanja svoje funkcije je v N1 STUDIO gostoval Tomaž Vesel.

Mandat je predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu potekel že 31. maja, ampak ga je podaljšal do 15. junija. Računsko sodišče bo do imenovanja novega predsednika vodila dosedanja prva namestnica Maja Bilbija. “Mislim, da je dovolj. To je tudi signal, naj se vendarle izbere predsednika računskega sodišča,” je odločitev pojasnil Vesel.

Rok za prijavo na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za položaj predsednika računskega sodišča se je iztekel teden pred državnozborskimi volitvami. Pri Pahorju te dni potekajo posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Vendar pa si je koalicija glede kandidatov (nekdanja direktorica finančne uprave Jana Ahčin, vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc, nekdanji direktor republiškega urada za nadzor proračuna Dušan Sterle in vrhovni državni revizor Aleksej Šinigoj) vzela še nekaj dni časa za premislek.

“Vsekakor je poziv padel v poseben političen čas,” je ocenil Vesel in dodal, da bi se lahko v drugačnem času prijavil tudi kdo drug. Prijavljenih kandidatov predsednik računskega sodišča ni želel oceniti, saj z nekaterimi dela in bi bilo ocenjevanje nekorektno. “Na mestu predsednika računskega sodišča moraš svojo neodvisnost izkazovati iz dneva v dan,” je rekel.

Janševa vlada je bila na stališču, da bi bilo bolje, če računskega sodišča ne bi bilo

V času Veselovega opravljanja položaja predsednika računskega sodišča se je zamenjalo pet vlad. “Seveda so velike razlike med posameznimi vladami. Bile so vlade, ki so bolj pogosto iskale naša priporočila, in bila je vlada, ki se je tega močno izogibala,” je rekel Vesel in potrdil, da zadnje leti na vlado Janeza Janše. “Status računskega sodišča je bil, da bi bilo bolje, če računskega sodišča ne bi bilo.”

Po dveh tednih delovanja Golobove vlade je nemogoče podati resno oceno, je rekel Vesel. “Vzorci kadrovanja pravzaprav v ničemer ne odstopajo od česarkoli prej.”

Z revidiranci imajo na računskem sodišču načeloma dobre odnose. “Že v zgodnji fazi se vidi, ali želi revidiranec sodelovati ali zgolj podaljševati,” je rekel Vesel. Večina – 90 odstotkov – popravljalnih ukrepov se upošteva že med postopkom, je dodal.

Izrazite probleme s sodelovanjem so imeli pri reviziji postopkov nakupa zaščitne opreme, ko se je začela epidemija covida-19. “Najbolj zanimivo je bilo to, da je na deklaratorni ravni politika – oba politična pola – pozdravljala to revizijo. Še več, to so zahtevali. Ko pa je računsko sodišče začelo delati in postavljati rahlo neprijetna vprašanja, smo bili označeni kot tisti, ki ne prispevamo k obvladovanju epidemije. Veliko je bilo kritik med revizijo, po končani reviziji pa kritik ni bilo,” je povedal Vesel.

V vmesnem času so bile okoliščine nabav namreč podrobno že razdelane v javnosti. Je pa računsko sodišče po reviziji podalo naznanitev suma kaznivega dejanja za 14 poslov. “Nimam informacije, da bi se to procesiralo, a nam niso dolžni poročati,” je pojasnil predsednik računskega sodišča.

Vesel je poudaril, da se veliko svetovalnega dela in komunikacije opravi tako, da niso na očeh javnosti. “Veliko dela smo opravili zlasti s tistim nivojem ministrstva, ki tam ostaja. Ki ne vodi politike, ampak poslovanje,” je dodal.

Občutek korupcije v lokalnih okoljih je lahko varljiv

V času devetletnega mandata je Vesel opazil velik napredek v javnofinančni kulturi, ne glede na to, da je v javnosti opravičeno veliko razburjenja o tem, kam gre javni denar. “Na področju javnega naročanja je nezaupanje še vedno veliko, občutek imamo, da je veliko korupcije in da je prisotna povsod. Mislim, da je dela še za več kot devet let, da pridemo do javno finančne kulture, ki si jo Slovenija zasluži,” je rekel.

Občutek ostaja, da je korupcije največ na lokalni ravni. A Vesel pravi, da gre le za občutek. “V lokalnih okoljih so fleksibilnejši in hitrejši ter manjši, zato je ta občutek večji kot na ravni države, ker ljudje poznajo akterje in jih to moti,” je pojasnil. Dodal je, da so lokalne skupnosti zelo uspešne, slovenska lokalna samouprava pa napreduje.

Računsko sodišče bo danes izdalo revizijski poročili, ki bosta pojasnili, zakaj se cene javnih storitev razlikujejo po krajih in zakaj se pojavljajo težave z dostopnostjo bančnih, poštnih ter telekomunikacijskih storitev. Močno se razlikujejo cene komunalnih prispevkov ter stroški vrtcev in pogrebov. “Država bo morala prisluhniti in uravnotežiti položaj prebivalcev po slovenskih krajih, če ne želimo, da se nadaljuje trend selitve v urbana območja,” je dodal.

Vesel o Fifi: “Davke sem poravnal, stvari prijavil”

Veselov mandat je zaznamovalo tudi to, da ga je vladajoča politika, ki ga je 2013 tudi podprla, po objavi poročila o nabavi zaščitne opreme želela odstaviti zaradi letnega nadomestila 249.000 dolarjev bruto na Fifi. KPK je o tem primeru ugotovila, da je Fifa ustanova, da je Vesel tam opravljal nadzorno funkcijo in da v tem primeru ne gre za nezdružljivost funkcij. Večkrat so na KPK poudarili, da višina prejetega zneska ni pomembna. Vesel je nadomestilo prijavil Fursu in plačal davke. KPK pa je v ugotovitvah tudi zapisala, da je Vesel javno govoril o pisnem mnenju o morebitni nezdružljivosti, za katerega je zaprosil prejšnji senat komisije, kar je potrdil tudi nekdanji predsednik Boris Štefanec. A tega mnenja Vesel nikoli ni predložil, tudi na zaprosilo KPK ne.

“Nisem ga spravil,” je pojasnil Vesel. “To mi je bilo precej nepomembno, pravne podlage smo natančno pregledali. Fifina pravna služba je ugotovila, da ne more biti konflikta interesov. Na Fifi sem opravil veliko delo. Nič nisem vzel davkoplačevalcem, davke sem poravnal, stvari prijavil. Slovenci smo v tujini lahko uspešni, doma pa je to breme težko prenašati,” je dodal.

KPK je v tem primeru opozoril, da ni bilo mogoče razjasniti, kdo je delodajalec predsednika računskega sodišča. V primeru opravljanja pridobitne dejavnosti bi namreč moral delodajalca zaprositi za dovoljenje. “Vedno velja nekoliko popravljati zakonodajni okvir,” je Vesel odgovoril na predlog KPK, da je treba spremeniti zakonodajo. “Najbolj čista bi bila situacija, da funkcionarji ne bi smeli početi nič, ampak to ovira njihov profesionalni razvoj. Predsednik vlade in predsednik republike sta plačana mizerno, javni uslužbenec ima lahko popolnoma isto plačo kot minister,” je odprl še vprašanje plač funkcionarjev.

“Neodvisnost medijev je treba čuvati”

Vesel odhaja v medijski imperij družine Odlazek, skupino Media24. Vesel je poudaril, da gre za veliko podjetje, ki je družbeno odgovorno in zaposluje invalide. Na vprašanje, ali bo svetoval tudi glede zadnjega primera, pravne bitke, ko je slaba banka proti Dolenjskemu listu vložila tožbo za sodno izključitev družbenika, sodišče pa ji je po poročanju Dela ugodilo in je tako družba Salomon, pomembni del medijskega konglomerata, v katerega odhaja, zdaj v 100-odstotni lasti DUTB, torej države – če bo sodba seveda pravnomočna, napovedana je pritožba, pa je odgovoril, da bo to verjetno samo ena od zadolžitev.

Na opozorila, da skupina izdaja več kot 60 medijev, pri čemer zakon o medijih prepoveduje hkratno opravljanje časopisne, radijske in televizijske dejavnosti, mediji v skupini Media24 pa so prepleteni v kompleksno lastniško mrežo, pa je Vesel odvrnil, da je slovensko lastništvo medijev izjemnega pomena. “Neodvisnost medijev je treba čuvati, država se mora vesti tako, da z oglaševanjem ne preferira lastnih političnih projektov,” je rekel.

Vstopa v politiko ne izključuje, a ne do predsedniških volitev

Za vstop v politiko se Vesel ni odločil, kljub temu da je imel več pogovorov. “Enostavno ni bilo potrebe. Ker so se stvari zložile na način, kot se morajo,” je pojasnil svojo odločitev. A možnosti ne izključuje. “Sem angažiran državljan. Ni mi vseeno, kako se v Sloveniji živi. Velik del časa sem pustil državi in skrbel za njene interese,” je rekel.

A ni verjetno, da bi se za vstop v politiko odločil do jesenskih predsedniških volitev. “Nihče me ni nagovarjal. Mislim, da vedo, da sem precej samosvoj,” je rekel in dodal, “imam veliko drugih izzivov.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar