Vlada ne bo uresničila sodbe upravnega sodišča glede evropskih delegiranih tožilcev. Ministrstvu za pravosodje je predlagala, naj postopek izbire tožilcev sproži še tretjič. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pravi, da gre za hudo kršitev ustave.
Vlada se je na današnji seji seznanila s sodbo upravnega sodišča glede delegiranih evropskih tožilcev. “Sodbe ni mogoče izvršiti, saj je bil postopek, ki naj bi ga vlada ponovila, končan z objavo novega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur,” je sporočila vlada.
Zalar: Gre za hudo kršitev ustave
“Vlada se je odločila, da ne bo spoštovala pravnomočne odločitve sodišča,” pravi nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar (na fotografiji spodaj), ki je bil večkrat kritičen do ravnanja vlade v tej zadevi. Pravi, da je odločitev upravnega sodišča pričakoval, vladni odziv pa ga je presenetil.
“To je huda kršitev ustave,” pravi Zalar, “S tem se Slovenija postavlja ob bok diktatur in držav, ki so izgubile smisel za vladavino pravo.” Po njegovem mnenju je zdaj na potezi državno tožilstvo, ki mora presoditi, ali gre kaznivo dejanje.
“Vlada ima vso pravico, da odločitev sodišča napade z vsemi pravnimi sredstvi, napadla pa jo je s političnimi,” pravi. “Ne more se prosto odločati, ali bo spoštovala pravnomočno sodbo,” še dodaja.
Vlada trdi, da je bil poziv neuspešen
Upravno sodišče je v ponedeljek odpravilo sklep, s katerim je vlada 27. maja razveljavila prvi razpis za evropska delegirana tožilca. Zadevo je sodišče vrnilo v ponovni postopek in vladi naložilo, da naj tokrat svojo odločitev obrazloži. Dejstvo, da vlada v sklepu ni navedla razlogov za razveljavitev, je po mnenju upravnega sodišča pomenilo takšno pomanjkljivost, da zakonitosti sklepa ni mogoče preizkusiti.
Sodbo upravnega sodišča lahko preberete na spletu.
Čeprav vlada razloga za razveljavitev ni navedla v sklepu, ga je sporočila javnosti. Navedla ga je tudi v odgovoru na tožbo, ki sta na upravnem sodišču vložila nesojena evropska tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Ta razlog je, da državnotožilski svet (DTS) ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za posamezno razpisano mesto, torej skupaj šest, kot naj bi določala 71. č in 71. d člen zakona o državnem tožilstvu.
Na razpis, ki ga je vlada razveljavila 27. maja, so se prijavili štirje kandidati. To po pojasnilih vlade pomeni, da DTS ni izpeljal zakonitega postopka. Zato je vlada javni poziv štela za neuspešnega. S predlogom DTS, ki ga je vladi poslalo ministrstvo za pravosodje, se zato vlada, kot pravi, sploh ni seznanila. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Marjan Dikaučič (na fotografiji spodaj) je 9. julija objavilo nov poziv.
V interesu ministrstva za pravosodje je, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, je v Luxembourgu, kjer se mudi na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, danes dejal pravosodni minister Dikaučič. Kljub zapletom okoli imenovanja o odstopu ne razmišlja. – STA
Na ta drugi poziv sta se prijavila samo Oštir in Frank Eler. Ker sta se prijavila, sta po besedah vlade pokazala, da se tudi onadva strinjata s stališčem, da je postopek, ki je sledil prvemu javnemu razpisu, končan.
“Tožilca sta s prijavo na drug razpis samo varovala svoj pravni položaj,” pravi Zalar. Povsem jasno je, poudarja, da je sodišče odpravilo vladni sklep o razveljavitvi prvega postopka in vladi naložilo, naj ponovno odloča. “Vladni odziv je popoln nesmiseln in norčevanje iz pravnikov ter vseh razumnih ljudi,” pravi.
Še tretji poziv
Glede na današnje vladno sporočilo je pričakovati, da bo tudi drug poziv vlada štela za neuspešen in da bo objavila še tretjega. “S ciljem hitre in uspešne izvedbe postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev vlada ministrstvu za pravosodje nalaga, da v primeru neuspešnega javnega poziva državnim tožilcem, objavljenega dne 9. 7. 2021, objavi nov javni poziv k vložitvi kandidatur, v katerem naj prek ustrezne dolžine pozivnega roka zagotovi uspešno izvedbo javnega poziva,” je zapisala vlada.
Vlada je sporočila tudi, da so predlagala revizijo sodbe upravnega sodišča. Oporekala bo stališču upravnega sodišča, da je sklep o razveljaviti upravni akt.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje