"Vlada je brez usklajevanja in brez obrazložitve pomembno znižala sredstva za sodni sistem in sodni svet," je ob predaji letnega poročila predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču poudaril predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Takšno ravnanje vladajočih v sodniških vrstah po Horvatovih besedah ocenjujejo celo kot sankcioniranje sodnega sistema, čeprav jim razlogi za to niso povsem jasni. Zorčič je apeliral na poslanske skupine, da poskrbijo za finančno stabilnost sodne veje oblasti.
Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je ob predaji letnega poročila sodnega sveta predsedniku parlamenta Igorju Zorčiču poudaril, da so vladajoči sodnemu sistemu in sodnemu svetu v proračunih za leti 2022 in 2023 brez obrazložitev zmanjšali že dogovorjena sredstva. “Gre za enostranski ukrep vlade, o katerem nismo bili obveščeni, temveč smo podatke po naključju našli na spletni strani,” je dejal Horvat.
Po njegovih navedbah torej o znižanju sredstev niso potekala nikakršna pogajanja, srečanja ali izmenjava stališč. Ob tem je razkril, da so bila sredstva za delovanje sodnega sistema znižana za približno 1,5 odstotka, za delovanje sodnega sveta pa za približno 16,5 odstotka. V sodnem svetu ter tudi na vrhovnem sodišču tako pričakujejo, da se bodo v nadaljnjem postopku sredstva vrnila na dogovorjeno raven, čeprav Horvat tudi na sejah parlamentarnih odborov za pravosodje in za finance v zadnjem času kakšnih svetlih znamenj, da finančni rez v pravosodje ne bi bil realiziran, ne zaznava. Na vprašanje N1, ali se v zmanjševanju sredstev kaže odnos vlade do sodne veje oblasti, pa je odgovoril: “Govorimo celo o sankcioniranju sodnega sistema zaradi razlogov, ki nam niso povsem jasni.”
Predsednik DZ Igor Zorčič se je strinjal, da sodna veja oblasti potrebuje določeno mero neodvisnosti, ki se odraža tudi v finančni samostojnosti, zato si vlada po njegovih navedbah ne bi smela privoščiti, da z rezanjem sredstev posega v delovanje sodnega sveta ali pravosodja nasploh. Zorčič zato apelira na vse poslanske skupine, naj pri sprejemanju sprememb proračuna za leto 2022 in sprejemanju proračuna za leto 2023 poskrbijo za to, da bodo sodni svet, vrhovno sodišče ter sodna veja oblasti finančno stabilni. “To je namreč eden izmed imperativov Evropske unije,” je še dejal Zorčič.
Tudi ustavno sodišče si očitno po oceni vlade zasluži kaznovanje. Kot so nam povedali, je namreč prišlo do znižanja oziroma zavrnitve sredstev, ki jih je za leto 2022 ustavno sodišče predvidelo za dodatne prostore. Gre za sredstva v višini 949.796 evrov. “Izostanek teh sredstev pomeni, da bo US do nadaljnjega moralo še naprej delovati v dosedanjih prostorskih in posledično kadrovskih okvirih, kar bo seveda lahko imelo učinek na učinkovitost poslovanja,” je poudaril direktor službe za splošne in finančne zadeve na ustavnem sodišču Ivan Biščak. Ob tem je spomnil, da je ustavno sodišče že leta 2020 predlagalo povečanje sredstev za nove zaposlitve in dodatne prostore, kar bi po njihovem prepričanju omogočilo hitrejše sojenje.
“Volitve je treba vrniti stroki”
Druga nujna sprememba, ki jo je izpostavil predsednik sodnega sveta Horvat, se nanaša na sodniško zakonodajo. “Tu pričakujemo spremembe predvsem glede enotne mreže prvostopenjskih sodišč, ki bi racionalizirale sojenje na prvi stopnji ter bi bolj enakomerno obremenile posamezne sodnike prvostopenjskih sodišč,” je pojasnil Horvat in dodal, da bo na tem področju več znano po četrtkovem srečanju z ministrom za pravosodje.
Pričakujejo pa tudi spremembe na področju volitev sodnikov, saj je, tako predsednik sodnega sveta, potrebno volitve vrniti stroki in jih umakniti od čiste politike. Predlagali so, da bi v prvi fazi sodnike vrhovnega sodišča in predsednika vrhovnega sodniška imenoval sodni svet oziroma na predlog sodnega sveta predsednik republike. V naslednji fazi pa bi bila potrebna sprememba ustave, po kateri bi se na podoben način odmaknili od politike ter bi sodnike v celoti volil oziroma imenoval sodni svet ali na predlog sodnega sveta predsednik republike.
Kot je še poudaril Horvat, bi bila potrebna tudi sprememba komunikacije med posameznimi vejami oblasti. “V letnem poročilu je bilo poudarjeno, da mora ta komunikacija temeljiti na medsebojnem sodelovanju in ne sme biti žaljiva,” je dejal Horvat in dodal, da bi morali tudi pri izmenjavi stališč v sodelovanju z drugima dvema vejama oblasti narediti korake naprej.
