Člani odbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslal v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko opravljati zdravniki. Predlog so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, proti pa je glasoval poslanec NSi. Poslanci SDS niso glasovali.
Prav tako z devetimi glasovi za in enim proti je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin sprejel tudi nekaj dopolnil. Z njimi so med drugim dopolnili oziroma konkretizirali nabor zdravstvenih storitev, in sicer glede izdajanja potrdil. “Ker zavarovane osebe zgolj na podlagi bolniškega lista pri delodajalcu dokazujejo svojo začasno zadržanost od dela ter pravico do nadomestila plače, šteje izdaja bolniškega lista za zdravstveno storitev, ki jo je treba zagotoviti tudi v času stavke,” je koalicija zapisala v obrazložitvi dopolnil.
Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve posameznih členov predloga novele. Zakonodajnopravna služba je namreč ocenila, da predlagatelj novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno opravljati v času stavke.
Kot je na seji pojasnila njena predstavnica, je zakonodajnopravna služba pri pripravi mnenja izhajala iz ustavne pravice do stavke. Poseg v pravico je dopusten, če prestane strogi test sorazmernosti. Predlog novele določa nekatere nove storitve, ki jih bi morali zdravniki opravljati med stavko, nekatere izmed njih pa po oceni službe tega testa ne prestanejo.
Ob tem je predstavnica zakonodajnopravne službe poudarila, da ta tudi po prejemu pojasnil ministrstva in napovedanih dopolnilih vztraja pri podanih pripombah.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da je zaradi dolgotrajnosti in časovne nepredvidljivosti zdravniške stavke ogroženo zdravstveno varstvo vseh pacientov, predvsem pa tistih, ki so na poseg oziroma obravnavo napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države predlog zakona predstavlja nujen, potreben in primeren poseg, je dejal.
Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ni mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim milejšim posegom, je ocenil.
“Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s posegom v prizadete pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti, neodvisno od tega, ali je stavkajočim zaradi posega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu,” je dejal.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer predsednica odbora za zdravstvo, pa je glede očitkov, da predlog novele ne upošteva testa sorazmernosti, dejala, da ustava določa, da se lahko pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist. “In zdaj se jaz sprašujem, ali zagotavljanje zdravstvenega varstva ni v javno korist,” je dejala.
Poslanec Levice Milan Jakopovič je poudaril, da predlog novele ne posega v pravico zdravnikov do stavke, pač pa spreminja definicijo minimalnega delovnega procesa v času stavke. Poslanec meni, da se stavkajoči zdravniki skrivajo za besedami o želji po izboljšanju zdravstvenega sistema, v resnici pa stavkajo zaradi želje po višjih plačah.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je v razpravi med drugim izpostavil po njegovi oceni neuspešno spopadanje vlade Roberta Goloba s težavami v zdravstvu. “Pošteno povem, da se zdravstveni sistem ni spremenil od same osamosvojitve Slovenije do danes. Ker pač zdravstveni sistem levim in desnim enostavno ustreza, ker podjetja preprodajajo medicinsko opremo in nekatera podjetja potem masovno nosijo kuverte nazaj do politike. Tega enostavno ne morem dokazati, ampak ne me prepričevati, da je kakorkoli drugače,” je dodal.
Poslanci SDS in SD na seji niso razpravljali. Državni zbor bo predlog novele zakona o zdravniški službi obravnaval na seji v torek.
Novelo zakona po besedah generalne direktorice Tatjane Mlakar sicer podpira tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravniška zbornica Slovenije pa po besedah vodje oddelka za pravne zadeve Petra Renčela noveli nasprotuje, saj da se z njo ukinja pravica zdravnikov do stavke. “Primerjava z ostalimi državami, ki jo je vlada predložila v obrazložitev zakona, pokaže, da imajo ostale države večinoma manj omejujoče zakone glede režima stavke, tudi v primerjavi s sedanjo ureditvijo v zakonu o zdravniški službi,” je poudaril.
Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 11. tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!