Kot so poročale Finance, so poslanci opozicijskih strank NSi in SDS na poziv 13 gospodarskih, delodajalskih, poslovnih in kmetijskih združenj vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona o dohodnini, ki ga je pripravila vlada. Da so vložili novelo zakona o dohodnini v ustavno presojo, so kasneje potrdili tudi v stranki SDS. Finance še navajajo, da gre sicer za neuradno, a zanesljivo informacijo, ob kateri se poraja vprašanje, ali bodo zakonske spremembe prišle v veljavo 1. januarja. Takrat namreč morajo začeti veljati kakršnekoli dohodninske spremembe, saj se te sredi leta ne morejo uvajati.
Iz stranke SDS so sporočili, da so v ustavno presojo vložili vladno novelo zakona o dohodnini. Svoje podpise za vložitev ustavne presoje je prispevalo vseh 27 poslancev stranke SDS, svoje podpise pa je prispevalo še osem poslancev druge opozicijske stranke NSi. O domnevni vložitvi pobude za presojo ustavnosti dohodninskega zakona je sicer prvi poročal časopis Finance.
Z vložitvijo zahteve sta strani tako sledili pozivu trinajstih gospodarskih in kmetijskih organizacij, ki so jih te naslovile na vseh pet poslanskih skupin v državnem zboru. Novelo zakona so poslanci sicer sprejeli dvakrat; prvič konec novembra, potem je državni svet nanjo izglasoval veto, nato jo je državni zbor znova potrdil v začetku decembra.
V organizacijah, ki so se združile v pozivu poslanskim skupinam, pravijo, da novela zakona prinaša “nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije pomeni dejansko nižje neto plače), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje”.
Davčna politika, ki jo omenjena novela uvaja, je po mnenju trinajstih organizacij “v časih negotove gospodarske situacije in rastoče inflacije nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej do srednjega razreda”, menijo tudi, da bo “pomembno vplivala na nižjo samooskrbo s hrano”.
Kot pravijo, naj bi novela zakona kršila ustavne pravice vseh državljank in državljanov, saj uvaja “diskriminatorno obravnavo”, na to pa naj bi že večkrat opozorile tudi pristojne službe, menijo na GZS.
Zakaj naj bi bil zakon o dohodnini v nasprotju z ustavo?
Kot navajajo Finance, je trinajst organizacij navedlo nekaj razlogov, v katerih naj bi bil zakon o dohodnini v nasprotju z ustavo. Zamrznitev splošne davčne olajšave, ki je pod pragom minimalnih življenjskih stroškov, bi kršil 14. člen ustave zaradi neenake obravnave. Čeprav so nekateri davčni zavezanci oproščeni davkov za nujna sredstva preživljanja, pa mora del zavezancev plačevati davke tudi na prihodke, s katerimi pokrivajo te nujne življenjske stroške.
Novela zakona različno obravnava delavce lastnice delnic oziroma deležev podjetja glede na to, komu prodajo svoje delnice. “Če prodajo podjetju v sklad lastnih delnic, je prihodek obdavčen po 25-odstotni davčni stopnji kot dividende; če prodajo tretjim osebam, je prihodek obdavčen kot kapitalski dobiček, torej z upadajočimi davčnimi stopnjami glede na leta lastništva delnic in oprostitvijo plačila davka po 15 letih imetništva,” navajajo Finance.
Po mnenju pobudnikov presoje ustavnosti zakona naj bi ta uvajal tudi pretiran poseg v jamstvo lastnine, zaradi česar je kršena pravica do osebne lastnine, ki jo ustava določa v 33. in 37. členu. “Ko država z davki in prispevki prisilno doseže ali preseže 50 odstotkov posameznikovih prejemkov, gre za nedopusten poseg v njegovo svobodo razpolaganja z lastnino,” so še zapisali na Financah.
Na vložitev presoje ustavnosti zakona se je včeraj za 24ur odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Dejal je, da je nad zahtevo o ustavni presoji “ogorčen, razočaran in zmeden”. Ob tem je dodal, da so pri sprejemanju zakona šli skozi redni postopek zakonodajnih sprememb, te pa so obljubili že pred volitvami. Boštjančič meni, da so upoštevali opozicijske predloge in argumente, spremembe, ki jih uvaja zakon pa so bile v preteklosti že videne.
Poslanski skupini SDS in NSi namreč izpodbijata 15 od 21 členov novele zakona, ustavno sporne se jima med drugim ne zdijo le določbe glede nove olajšave za mlade, donacij, uskladitve olajšav za vzdrževane družinske člane za leti 2023 in 2024 ter priznavanja normiranih odhodkov.
Kaj prinaša novela zakona o dohodnini
Novela zakona določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5.500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5.000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7.500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.
Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.
Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo z novelo zakona ni več predvideno, je pa v njej zapisano, da se bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka.
Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 evrov.
V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.
Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo zvišala na 25 odstotkov.
Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.
Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne plače. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.
Zaradi novih evropskih pravnih podlag je precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje