Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je presenečeno nad napovedanim nadaljevanjem stavke novinarskega sindikata RTVS. Kot so še zapisali v današnji izjavi za javnost, so namreč v času stavkovnih pogajanj ponudili številne predloge za uresničitev stavkovnih zahtev.
“V vodstvu obžalujemo, da je novinarski sindikat z zaostritvijo stavkovnih aktivnosti iskanje rešitev za pogajalsko mizo raje zamenjal za ulico ter zavod in njegove zaposlene oddaljil od skupnega cilja, tj. ustvarjanja kakovostnih informativnih vsebin,” so še zapisali v vodstvu RTVS.
Po njihovih navedbah so v času stavkovnih pogajanj na šestih sestankih ponudili “številne predloge za uresničitev stavkovnih zahtev”, ki pa jih v stavkovnem odboru niso sprejeli. Ob tem so predlagali konkretne rešitve za kadrovsko stisko v informativnem programu Televizije Slovenija (TVS), s katerimi bi omogočili boljše delovne pogoje za zaposlene. “Vodstvo je namreč novinarskemu sindikatu predlagalo, da bi izvedli javne razpise za deset novih zaposlitev v informativnem programu TVS, s čimer so se strinjali tudi uredniki uredništev tega programa.
S tem bi lahko takoj razbremenili zaposlene v informativnem programu televizije, ki vsak dan ustvarjajo pomembne oddaje, kot so Dnevnik, Odmevi in druge. Če bi stavkovna stran sprejela ponujeni predlog vodstva RTVS, bi bila v veliki meri razrešena ena ključnih stavkovnih zahtev, to je kadrovska politika,” so še zapisali. Z željo po zagotavljanju novinarske avtonomije in neodvisne uredniške politike, kar je bila ena od zahtev sindikata, so v vodstvu pristali na ustanovitev posebne delovne skupine, ki bi preverila domnevne kršitve standardov informativnega programa. Ta bi nato pripravila strokovno mnenje, na podlagi katerega bi nadalje izvedli konkretne ukrepe.
“Generalni direktor krni ugled javne radiotelevizije”
V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS pa opozarjajo, da “generalni direktor javnega zavoda Andrej Grah Whatmough s svojimi pomočniki in z zgrešeno programsko politiko nadaljuje razgradnjo javnega medija in krni ugled javne radiotelevizije v javnosti”. Nazadnje je v javnost prišla novica, da namerava vodstvo krčiti dopisniško mrežo v tujini z ukinitvijo dopisništev v Berlinu, Rimu in Moskvi ter krčenjem dopisništva v Bruslju. Po drugi strani naj bi po današnjih navedbah časnika Večer nameravali vzpostaviti dopisništvo v tajski prestolnici Bangkok.
Zaposleni na RTVS so na težave z opozorilno stavko opozorili že 23. maja, ko so za uro prekinili delo in se zbrali pred stavbo TVS. Zahtevali so novinarsko avtonomijo in socialni dialog, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki ter pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS. Ker dogovora o stavkovnih zahtevah kljub pogajanjem z vodstvom RTVS še ni, se je stavkovni odbor v sredo odločil za nadaljevanje stavke v ponedeljek od 14. do 23. ure.
V tem času bo tudi seja programskega sveta zavoda. Pred stavbo DZ bodo na Trgu republike v Ljubljani ob 19. uri javni shod, na katerem bodo zahtevali nujno ukrepanje za ohranitev javnega servisa tudi od zakonodajalca. V vodstvu RTVS so danes napovedali, da bodo kljub stavki delo organizirali tako, da bodo gledalcem, poslušalcem in bralcem zagotovili ustavno pravico do obveščenosti.
KSJS: Zapiranje dopisništev v tujini je uničevanje RTVS
Na zapiranje dopisništev so se odzvali tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Kot so zapisali, izražajo solidarnost in polno podporo stavkajočim na RTVS pri njihovi odločitvi za nadaljevanje stavke. Po njihovem mnenju zapiranje nekaterih dopisništev predstavlja uničevanje poslanstva javnega medija.
Skrbijo jih razmere, ki se v uredništvu informativnega programa TV Slovenije ne umirjajo, temveč po izjavah vodstva stavkovnega odbora RTVS iz dneva v dan slabšajo. Od novega leta je zaradi negotovosti in slabih razmer uredništvo zapustilo že več kot 30 novinarjev.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough še dodatno povečuje negotovost v informativnem programu, saj je programskemu svetu predlagal zapiranje nekaterih dopisništev v tujini – v Moskvi, Berlinu, Rimu in na Bližnjem vzhodu ter krčenje dopisništva v Bruslju. To “pomeni nadaljnjo krnitev zunanjepolitičnih vsebin na javni RTV in predstavlja uničevanje poslanstva javnega medija”, opozarjajo v KSJS.
Na zadevo kot na uničevanje javnega medija gleda tudi evropski poslanec Milan Brglez, ki je v pismu Whatmoughu zapisal, da so dopisništva nujno potrebna za opravljanje javne službe. “Zato bi morali mrežo dopisništev in dopisnikov širiti in ne krčiti,” meni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje