"Trenutni zakon RTV omogoča politično vmešavanje v ravnanje zavoda. Zakon, ki smo ga danes sprejeli na vladi, omogoča depolitizacijo, kar je nujno glede na opozorila zaposlenih in širše strokovne javnosti," je po seji vlade poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Vlada je namreč v DZ vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija. Upravljanje in nadzor bi namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV SLO, ki bi štel 17 predstavnikov zaposlenih in civilne družbe.
Vlada je danes v državni zbor vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), prav tako vlada predlaga obravnavo po nujnem postopku, da bi preprečili težko popravljive posledice.
Vodenje, upravljanje in nadzor bi namesto sedanjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov, pri njihovem imenovanju pa bi imeli odločilno vlogo javnost oziroma civilna družba in zaposleni. Slednji bi iz svojih vrst izbrali pet članov, štiri na neposrednih volitvah, enega pa bi imenoval svet delavcev.
Preostalih 12 članov bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, državni zbor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic. V predlogu novele, objavljenem na spletni strani DZ, piše, da vlada želi s spremembami zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTVS ter zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. Dogodki v zadnjih dveh letih, ki so dosegli vrhunec s stavko novinarskih sindikatov, so po mnenju vlade namreč pokazali, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih lahko prihaja do omejevanja svobode oziroma do možnosti vplivanja vladajoče politike na programske odločitve RTVS.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na tiskovni konferenci po seji vlade poudarila, da je RTV javni zavod posebnega pomena. “Ker trenutni zakon omogoča politično vmešavanje v ravnanje zavoda. Zakon, ki smo ga danes sprejeli na vladi, omogoča depolitizacijo, kar je nujno glede na opozorila zaposlenih in širše strokovne javnosti,” je pojasnila in dodala, da bi se po predlaganem ponovno uvedel svet zavoda RTV, v katerem bodo imeli vlogo tako civilna družba kot zaposleni. “Uvaja se štiričlanski organ, v katerem bo tudi delavski direktor. Politika se s tem umika, kar je nujno za to, da javni zavod služi svojemu namenu. Tako bodo lahko novinarji in uredniki nemoteno opravljali svoje delo,” je poudarila.
Vlada je zakon vložila po nujnem postopku, kar pomeni, da bi lahko bil v DZ obravnavan in sprejet že do poletja.
Po besedah Vrečko je zakon nadgradnja zakona, ki je že vložen s strani poslancev. “Gre za iniciative civilne družbe, ki so bile predlagane že pred menjavo vlade. Vse te stvari smo upoštevali pri sestavljanju predloga. Javno bomo zagovarjali naš zakon in prepričana sem, da bo javnost zakon tudi sprejela,” je še poudarila Vrečko.
Nov svetovalec ministrice pa je postal Lenart Kučić, ki je dolga leta deloval kot raziskovalni novinar.
Tudi Robert Golob je po seji vlade povedal, da je svobodna družba v Sloveniji zelo jasna. “Agonija na RTV se mora presekati. Če bo prišlo do nelegitimnega zavlačevanja s strani opozicije, bomo morali razmisliti o drugih ukrepih v tem obdobju, da bi ta vozel presekali,” je dejal premier. Dodal je, da je koalicija enotna, da je situacijo na RTV treba reševati takoj. “Ne bomo dopustili, da bi programski svet, ki je zlorabil zaupanje ustanovitelja, še naprej uničeval RTV,” je še dejal Golob in dodal, da je zakon najbolj čista, transparentna oblika depolitizacije, zato ne bodo navajali ukrepov, ki morda sploh ne bodo potrebni.
Kaj še predlaga zakon?
Zakon kot posvetovalno telo sveta RTVS predvideva tudi uvedbo finančnega odbora, ki ga bo sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju. Člane finančnega odbora bo imenoval svet RTVS na predlog ministrstev za finance in kulturo, sveta delavcev RTVS, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Obstoječi položaj generalnega direktorja vlada želi zamenjati s štiričlansko upravo, s čimer bi integrirali vodilne funkcije javnega medijskega servisa, kar je po njihovem glede na tehnološke spremembe in obstoječo medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja. S povečevanjem sodelovanja delavcev v organih zavoda, še posebej z vključitvijo delavskega direktorja v upravo, bi po njihovem omogočali izvajanje ustavno zagotovljene pravice do soodločanja zaposlenih, kar v sistemu z več kot 2.000 zaposlenimi doslej ni bila ustrezno urejeno.
Na nižji ravni vodenja bodo obstoječim mestom direktorjev radia in televizije dodali mesto direktorja digitalnih vsebin, kar bo omogočilo enakopravnejši in času primernejši položaj novih medijskih dejavnosti, ki so v sedanjem sistemu v podrejenem položaju. Predlog zakona določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov, ta pa zahteva predhodni posvet s člani uredništva, večji bo tudi pomen pozitivnega mnenja uredništev k imenovanjem urednikov in vzpostavlja omejitve glede razrešitve urednikov, do katerih ne more priti po samovolji uprave, pač pa samo, če ti izgubijo zaupanje uredništva, s čimer mora soglašati svet RTVS, še piše na strani vlade.
Predlog zakona na novo določa še zakonsko pristojnost sveta RTVS glede imenovanja varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter obravnavo njegovih poročil, ki je bila do sedaj neustrezno določena le s statutom, s čimer je bil institut varuha v razmerju do organov RTVS neupravičeno degradiran, posledično pa poročila varuha niso imela ustrezne veljave.
Predlog vzpostavlja tudi jasno ločnico med pristojnostmi sveta RTVS in pristojnostmi urednikov na področju priprave programov. Svet ne bo smel posegati v posamezne dele programa pred objavo, razpravo o objavljenih delih programa lahko izpelje le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev. S tem želijo izkazati spoštovanje načela novinarske avtonomije, ki je določena že v krovnem zakonu o medijih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje