Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo prvaka SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti v primeru obsodbe zaradi žaljivega tvita o novinarkah.
Janez Janša se je na vrhovno sodišče obrnil zaradi kazni, ki mu jo je zaradi žaljivega tvita o novinarkah TVS Eugeniji Carl in Mojci Šetinc Pašek dosodilo sodišče v Celju. Prejel je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janša se je na sodbo okrožnega sodišča pritožil, višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo, tako je obsodba maja leta 2022 postala pravnomočna.
Janšev zagovornik Franci Matoz je nato na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče je 13. decembra zahtevo zavrnilo. Kot so zapisali vrhovni sodniki, mora stranka v tem izrednem pravnem sredstvu kršitve, ki jih uveljavlja, tudi določno pojasniti oziroma obrazložiti.
Dodali so še, da zgolj sklicevanje na vrsto oziroma tip kršitve ni dovolj, temveč mora stranka navesti konkretne in obrazložene razloge, zaradi katerih vlaga zahtevo, saj lahko vrhovno sodišče šele v tem primeru presodi utemeljenost njenih navedb.
Zaničevalni namen
Vložniki zahteve za varstvo zakonitosti trdijo, da pravnomočna sodba posega v Janševo pravico do izražanja, pa tudi da se je ta odzval na novinarski prispevek Eugenije Carl.
Senat vrhovnega sodišča odgovarja, da sta okrožno in višje sodišče utemeljeno prepoznali, da je Janša novinarki s svojim zapisom diskreditiral in ju razvrednotil, ne le kot novinarki, temveč ju je sočasno osebno ponižal kot ženski in kot osebi. S tem je po navedbah vrhovnega sodišča glede na vsebino in intenziteto odziva ter uporabljeni besednjak v ospredje postavil osebni napad nanju in podal oceno o njuni manjvrednosti z zaničevalnim namenom.
V obrazložitvi lahko tudi preberemo, da je pravnomočna sodba obsojencu sicer pripoznala široke meje svobode izražanja, ki pa tudi po stališčih ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice niso neomejene.
“Po presoji vrhovnega sodišča je celokupno vrednotenje vseh upoštevanih okoliščin v pravnomočni sodbi razumno in pripelje do sklepa, da ima kazenskopravno varstvo pravic zasebnih tožilk v konkretnem primeru prednost pred obsojenčevo pravico do svobode izražanja,” je poudarilo vrhovno sodišče in zavrnilo stališče vložnikov, da sodišči prve in druge stopnje v razlogih sodbe nista razumno pretehtali sorazmerja med posegom v Janševo pravico do svobode izražanja in varstvom časti in dobrega imena novinark.
Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek, ki je danes samostojna poslanka, sta vložili zasebno tožbo proti Janši zaradi tvita iz marca 2016. V njem je Janša zapisal: “Na neki Facebookovi strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan”
Mojca Šetinc Pašek je za N1 dejala, da je zadovoljna, da je kazenska zadeva po sedmih letih vendarle zaključena. Pričakuje, da bo kmalu tudi ustavno sodišče odločilo o njeni pritožbi na sodbo vrhovnega sodišča v civilni – odškodninski zadevi. Šetinc Pašek se je, kot je dejala, pritožila, ker je senat vrhovnega sodišča v njenem primeru – ne pa tudi v primeru Eugenije Carl – razsodil, “da za prvaka SDS veljajo drugačna pravila kot za ostale državljane in da torej Janša lahko tudi žali”.
Ob tem je Šetinc Pašek še dodala, da so takšno odločitev sprejeli trije vrhovni sodniki, medtem ko sta bili dve članici senata nad njihovim stališčem v ločenih mnenjih zgroženi.
Stojan Zdolšek, odvetnik Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek, je izpostavil ugotovitev vrhovnega sodišča, da Janšev zapis presega razpravo v javnem interesu in v ospredje postavlja žaljenje ter blatenje obeh novinark. “Vrhovno sodišče meni, da je obsojenec novinarki tudi osebno ponižal kot ženski in kot osebi. Obsojenec kot dolgoletni politik ima vpliv na javno mnenje, zaradi tega njegova pravica do svobode izražanja ni absolutna. Zavedati se mora svoje odgovornosti,” je še dodal.
Janša se na našo prošnjo za komentar ni odzval.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje