Voditelji držav, ki sodelujejo v procesu Brdo-Brioni, so v skupni izjavi izpostavili, da mora proces širitve Evropske unije upoštevati regijo zahodnega Balkana kot celoto.

“V politiki Zahodnega Balkana je zelo pomembno, kako bo potekala širitev Evropske unije,” je po srečanju povedal predsednik RS Borut Pahor. Voditelji tega dela Evrope imajo po njegovem posebno odgovornost, da z Evropo in kdaj tudi brez nje skrbijo za varnost, blaginjo. Vse odgovornosti namreč ne gre prelagati na EU. Tudi ambicija Bruslja za širitev na Zahodni Balkan je zaradi drugih problemov manjša, kot je bila, je komentiral predsednik RS.

Predsednik Pahor, ki je bil prisoten na vseh srečanjih procesa Brdo-Brioni, je današnje označil za nekaj posebnega. Tokrat je srečanje namreč potekalo brez gosta – predsednik Francije Emmanuel Macron bi resda moral priti, a so mu delovne obveznosti to preprečile. O zadevah regije so se voditelji Zahodnega Balkana tako pogovarjali sami.

V skupni izjavi voditelji pozivajo “EU, da vidi področje Zahodnega Balkana kot celoto, ne le kot posamezne države, s katerimi se pogaja,” je povedal Pahor. To da je novost v zaključkih. Prav tako menijo, da mora Bruselj območje videti skozi geopolitično prizmo. Dokler še zadnja država ne bo v Uniji, bo obstajala praznina. Tretjič, proces širitve EU mora biti vzajemen: EU mora pospešiti proces širitve, države članice pa proces reform. Med drugim so se voditelji v izjavi tudi zavzeli za začetek pridružitvenih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. “Z dokumentom sem zelo zadovoljen,” je komentiral Pahor.

Besedilo deklaracije je kompromis, najmanjši skupni imenovalec, je povedal hrvaški predsednik Zoran Milanović, sogostitelj vrha. Bilo je nekaj nesporazumov, agenda kosovske predsednice je bila ambiciozna in je naletela na nasprotovanje Srbije. Kot je povedal Milanović, je pomembno, da se pomaga državam, bilateralnih zadev pa proces Brdo-Brioni ne more rešiti.

Deklaracija Brdo-Brijuni 2021. ?@n1slovenija pic.twitter.com/qVKkXYYGD3

— Miha Orešnik (@MihaOresnik) May 17, 2021

Nasprotovanje spreminjanju meja

Vprašanje spreminjanja meddržavnih meja (nerešena vprašanja imata med drugim Srbija in Kosovo) bi ogrozilo sprejetje zaključkov, je povedal Pahor. Dialog med Prištino in Beogradom se tako nadaljuje – današnje srečanje je namreč prav tako ponudilo priložnost za prvo srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovske predsednice Vjose Osmani, ki funkcijo opravlja od aprila.

Srbski predsednik Vučić, ki je pred drugimi odšel z Brda pri Kranju, ker je odpotoval v Bruselj, je v izjavi za medije po pogovorih dejal, da je najpomembnejše, da obstaja konsenz o nadaljevanju evropske poti za celo regijo. “Podprli smo namere, želje in zahteve drugih na Zahodnem Balkanu po določitvi datuma za pogajanja in vizumski liberalizaciji,” je dejal.

Dodal je, da je bilo na srečanju veliko stvari, o katerih niso bili soglasni, tudi o vprašanju spreminjanja meja. Srbija se je po njegovih besedah vedno zavzemala za nespremenljivost meja, ki jih priznavajo Združeni narodi. “Ta naša pobuda ni bila sprejeta, s preostankom besedila pa smo zadovoljni,” je dejal. Poudaril je, da so nekateri zahtevali veliko več in so zelo nezadovoljni, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

V skupni izjavi so voditelji držav Zahodnega Balkana poudarili pomen procesa Brdo-Brioni pri regionalnem sodelovanju in vključevanju regije v EU. Poudarili so, da obdobje okrevanja po pandemiji covida-19 ponuja priložnost za “zeleno in digitalno” tranzicijo, ki bo vodila do bolj trajnostnega razvoja. Ta da bo nudil priložnosti mlajšim generacijam.

Kot pozitivnega so ocenili gospodarski in naložbeni načrt EU za Zahodni Balkan, ki je bil sprejet oktobra lani. Za države Zahodnega Balkana je namreč pomembno, da sledijo razvoju držav Unije, katere del stremijo postati. Ob tem se, kot so poudarili, zavedajo, da morajo doseči standarde na področjih, kot sta pravo in demokracija. Prav tako so se strinjali, da bodo meddržavne meje postale manj pomembne, ko bodo članice Unije.

Naslednje srečanje bo bodisi v Prištini bodisi v Beogradu.

Pahor se je pred vrhom sestal z voditelji

Pred vrhom se je predsednik Pahor sestal z vsemi voditelji držav, ki so vključene v pobudo. Septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.

Minuli teden se je v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, v Tirani pa s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. V četrtek je sledilo srečanje s predsednico Kosova Osmani, v petek pa v Beogradu s srbskim predsednikom Vučićem. Dan pred vrhom se je na Bledu sestal še s hrvaškim predsednikom in sovoditeljem pobude Milanovićem.

Srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni bi moralo potekati že lani ob deseti obletnici, najprej spomladi in nato jeseni, a je bilo obakrat preloženo zaradi pandemije novega koronavirusa.