Menu ItemK manjši gneči bi lahko pripomogli vsi, ki se vozimo po slovenskih cestah, je povedala ministrica Alenka Bratušek. Tako, da bi pogosteje uporabljali javni prevoz in da se v avtomobilih ne bi vozili sami. Dars sicer načrtuje nekaj rešitev, ki bi vsakodnevno gnečo, predvsem na vpadnicah v prestolnico, vsaj nekoliko omilile.
Vsakodnevni zastoji, večdesetkilometrske kolone vozil, vse dolgotrajnejša in vse bolj utrujajoča vožnja.
Razmere na slovenskih (avto)cestah, še posebej pa vpadnicah v prestolnico, so za uporabnike v zadnjem času postale nočna mora. Jezijo se turisti, ki želijo Slovenijo zgolj prečkati, a obstanejo v zastojih na ljubljanski obvoznici. Še bolj se jezijo zaposleni, ki v zastojih vsak dan preživijo več ur svojega “prostega časa”.
“Absolutno se strinjam, da bi situacija lahko bila boljša. K temu bi lahko pripomogli vsi, ki uporabljajo ceste, to pomeni, da se v avtu ne vozimo sami,” je na vprašanje N1 o tem, kako bi lahko zastoje omilili, odgovorila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. “Zdaj je tudi teden mobilnosti, promoviramo tudi javni prevoz,” je še povedala ministrica in pojasnila, da bi s takimi “mehkimi” ukrepi lahko pripomogli k temu, da bi bilo vozil na naših avtocestah manj.
Ob tem je dodala, da Ljubljana, kar zadeva gnečo, ni nobena izjema. “V vseh glavnih mestih evropskih držav imajo bolj ali manj velike zastoje zjutraj in popoldne, ko se ljudje vračajo iz službe,” je povedala.
Temu pritrjuje tudi član uprave Darsa Andrej Ribič. Oba smo o tej temi povprašali ob včerajšnjem odprtju ceste na Vrhniki. “Zmotno je mišljenje, da je glavni vir zastojev tovorni promet. Ni res. Statistika kaže, da se tovorni promet ni drastično povečal od leta 2018 do danes. Povečal se je osebni promet, in ta je tisti, ki povečuje in ustvarja zastoje,” je poudaril Ribič. Rešitev je, se je strinjal z ministrico, v disciplini. “Navaditi se bomo morali, da je zelo potratno, če je v vozilu samo en. Ljudje se na delo vozijo iz istega kraja vsak s svojim avtomobilom, in to je tisto, kar povzroča zastoje,” je dejal predstavnik državne družbe za avtoceste.
Toda kako ljudi prepričati, da se v avtomobilu ne bodo več vozili sami? So rešitev spodbude za zaposlene pri uporabi javnega prevoza in koles, ukinitev plačevanja kilometrin, organizirani prevozi v okviru države, več dela od doma?
“Prometna strategija po novem spada pod ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, tako da težko to komentiram,” je na vprašanje odgovorila infrastrukturna ministrica. “Lahko pa povem, da se veliko pogovarjamo o tem, kako ta problem obravnavati. Tudi osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki smo ga potrdili, predvideva kar velike cilje na področju prometa. V kratkem bo treba najti zelo konkretne ukrepe, ki bodo morali dati visoke cilje,” je poudarila.
Po Darsovih podatkih so na celoletni ravni najbolj prometno obremenjeni odseki Šentjakob–Zadobrova na štajerski avtocesti, Kozarje–Brezovica na primorski avtocesti, severna ljubljanska obvoznica od Celovške ceste do Zadobrove, vzhodna od Zadobrove do Zaloga in celotni zahodna ter južna ljubljanska obvoznica. Vse omenjene odseke dnevno v obe smeri v povprečju prevozi več kot 70 tisoč vozil.
Promet se na slovenskih cestah iz leta v leto povečuje. Letos se je po Darsovih podatkih promet na odseku Brezovica–Vrhnika povečal za štiri odstotke, med Domžalami in Šentjakobom pa za en odstotek v primerjavi z lanskim letom. V desetih letih je število vozil na naših avtocestah poskočilo za 26 odstotkov.
Več projektov, ki bodo omilili gnečo
Dars za ljubljanske vpadnice sicer načrtuje več projektov, ki naj bi omilili vsakodnevno gnečo. Dolge zastoje na štajerski in primorski avtocesti bodo reševali s preurejanjem odstavnega pasu v še en vozni pas, in sicer na odsekih med Ljubljano in Domžalami ter Ljubljano in Vrhniko.
“Načrt je, da bi konec leta 2024 ali v začetku leta 2025 lahko realizirali tretji pas na teh dveh najbolj obremenjenih vpadnicah,” je o tem povedala ministrica Bratušek.
Andrej Ribič z Darsa je napovedal še en projekt, ki naj bi delno razbremenitev prinesel še prej.
Gre za sistem elektronske regulacije prometa z merilniki in omejitvami hitrosti na vpadnicah. Zastoje namreč še povečuje pretirano zaviranje. Ko bi Darsovi števci prometa, na primer ob jutranji konici, kazali na povečanje in bližajoče se zastoje, bi hitrost na določenih odsekih omejili. Tako vozniki ne bi več zavirali s polne hitrosti in šele, ko zagledajo zastoj, ampak prej. Na štajerski avtocesti bi tako na primer pri Blagovici omejili hitrost na 110 kilometrov na uro, nato pri Domžalah na 100 kilometrov na uro in tako naprej.
“Ta projekt bo končan naslednje leto in z njim bomo res nekaj pridobili. Pretočnost želimo tako povečati za 20 do 30 odstotkov,” je napovedal predstavnik Darsa. Načrtujejo ga na vseh štirih vpadnicah v prestolnico.
Z vlakom gre hitreje, a ministrica se z njim ne vozi
Oktobra, ko se začne študijsko leto, bo gneča na cestah predvidoma še hujša. Do takrat se hitrih rešitev ne da sprejeti, pravi ministrica Bratušek. “Je pa ukrep na kratek rok to, da naj ljudje uporabljajo javni prevoz tam, kjer ga lahko. Zavedam se, da to po vsej Sloveniji ni enako mogoče in prijazno do uporabnikov. Lahko pa za Kranj povem, da je vožnja z vlakom absolutno bolj primerna od vožnje z avtom. 21 minut traja vožnja, če je direkten vlak med Kranjem in Ljubljano, z nobenim avtom v prestolnico ne pridemo v takem času, tudi če je cesta prazna,” je povedala.
Se torej ministrica iz Kranja na delo vozi z vlakom? “Ne, vozim se z električnim avtomobilom, a to je zato, ker moj delovnik ni naravnan od 8. do 16. ali od 7. do 15. ure in se težko prilagodim. Če bi imela tak delovnik, bi se z veseljem vozila z vlakom,” je dejala Bratušek.
Dodala je, da se na ministrstvu in direkciji za infrastrukturo trudijo železnice posodobiti, da bo tudi frekvenca vlakov bistveno večja od zdajšnje. “Gre za uvedbo tako imenovanega taktnega voznega reda. To pomeni, da tistemu, ki pride na postajo, ni treba gledati, kdaj vlak odpelje, ampak da vlaki v konicah vozijo na vsakih 15 minut na ključnih progah.”
Po njenih besedah gre za proge od Ljubljane do Kamnika, Kranja in Ivančne Gorice, ki bi po dograditvi postale dvotirne. Gre za projekt, ki bi lahko bil izveden v nekaj letih. “Nič od tega ne gre čez noč, žal,” je zaključila ministrica.
Izjavi obeh sogovornikov si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje