Konec dopustov in začetek šole sta na naše avtoceste prinesla večkilometrske kolone vozil in številne zastoje. Pot v službo in iz nje se za veliko zaposlenih, ki delajo v Ljubljani, podaljša. Ker nekateri zaposleni v avtu preživijo kar nekaj ur, so vse bolj naklonjeni delu od doma. "Sodelavci, ki so doma dlje iz Ljubljane, so zaradi gneče na cesti nesrečni za vsak dodaten dan, ko morajo v pisarno," je povedal Boštjan Špetič, soustanovitelj in direktor Zemante. A hitre rešitve ni na vidiku: tretji vozni pas na štajerski in primorski avtocesti bi lahko začeli graditi šele čez dve leti. Javni promet pa trenutno za marsikoga ne predstavlja resne alternative.
Konec avgusta se je večina ljudi vrnila z dopustov in se odpravila nazaj v službo, šolarji pa so po počitnicah spet sedli v šolske klopi. Da je počitnic konec, nas je že v petek, na prvi šolski dan, spomnila gneča na cestah.
Na avtocestah, ki vodijo proti Ljubljani, so že ob 7. uri zjutraj poročali o večkilometrskih kolonah, čas potovanja pa se je za voznike močno podaljšal. Še več prometa lahko na cestah pričakujemo v začetku oktobra, ko se v Ljubljano in druga univerzitetna mesta vračajo študentje, med katerimi je kar nekaj vozačev.
Vozniki, ki v glavno mesto migrirajo iz Štajerske, Primorske, Dolenjske in Gorenjske, zadnja leta vse pogosteje tožijo o gneči in prometnih zamaških na avtocesti. V desetih letih je število vozil na naših avtocestah poskočilo za 26 odstotkov.
Bralec, ki se v službo vsak dan vozi iz Maribora v Ljubljano, je za N1 povedal, da so vožnje zaradi daljših kolon zdaj še bolj utrujajoče, kar povečuje tudi tveganje za varnost v prometu. “To je postalo zares nemogoče, obenem pa se povečuje tudi obup, ker na obzorju za tiste, ki se vsak dan vozimo, ni prav nobene dolgoročno vzdržne rešitve, ki bi jo lahko odgovorni uveljavili kmalu.” Za pot, ki jo običajno opravi v uri in dvajsetih minutah, zadnje čase potrebuje tudi dve uri in pol. Če je na avtocesti nesreča, se pot v službo še podaljša.
Zaradi vse večje gneče na cestah – ta je po koncu počitnic še bolj izrazita, se potovalni čas za voznike močno podaljša. Vse več zaposlenih, ki v avtu na poti na delo in z njega prebijejo tudi več ur, zato razmišlja o delu od doma.
Sodelavci izven Ljubljane nesrečni za vsak dan, ko morajo v pisarno
Boštjan Špetič, soustanovitelj in direktor Zemante, ki jo je pred leti prevzela izraelska multinacionalka Outbrain, je za N1 povedal, da tudi pri njih zaradi gneče na cesti narašča želja po delu od doma.
Med epidemijo so v podjetju, ki se je lani preimenovalo v Outbrain, ves čas delali od doma. Po koncu epidemije pa so dva dni na teden delali v pisarni, zdaj bodo tam tri dni na teden. “Sodelavci, ki so doma dlje iz Ljubljane, recimo več kot 50 kilometrov stran, so kar nesrečni za vsak dodaten dan, ki je obvezen, specifično zaradi gneče na cesti. To je edini razlog, ki ga kadarkoli izpostavljajo,” je še dejal.
Njihovi zaposleni prihajajo z vseh koncev države, zato se trudijo skupaj z njimi poiskati ustrezno rešitev. Vsako prošnjo zaposlenih po delu od doma jemljejo resno. “Ni pa enostavno, ker na drugi strani vidimo tudi prednosti dela v pisarni,” je še dodal.
“Gneča ni od danes. Zdaj je samo postalo nevzdržno”
V podjetju Datalab imajo glede dela od doma precej fleksibilne pogoje za tiste, ki niso neposredno v stisku s strankami ali pa lahko kombinirajo med delom v službi in delom doma, je povedal član upravnega odbora in glavni izvršni direktor Andrej Mertelj. Zaposleni se po epidemiji sicer zdaj – zaradi socializacije, izmenjave mnenj ter izkušenj – počasi vračajo na delo v službo, to pa v podjetju tudi spodbujajo.
Zaposleni v Datalabu na delo prihajajo z vseh koncev Slovenije. In vsakodnevna vožnja na relaciji med Celjem in Ljubljano oziroma Mariborom in Ljubljano je po Merteljevih besedah kar napor. O vedno večji gneči na cestah pa je sogovornik dodal, da ta ni od danes, ampak je težava prisotna že zadnjih nekaj let. “Zdaj je samo postalo nevzdržno,” je dejal in povedal, da je sam sedem let živel v Švici, kjer so prav tako ves čas popravljali ceste. Zato se mu zdi, da je težava pri nas bolj načrtovanje in slaba izvedba.
Hibridni način dela, ki vključuje delo od doma in v pisarni, poznajo tudi v NLB, kjer tako dela že tretjina zaposlenih oziroma 820 ljudi. Zaposleni pridejo v poslovne prostore največ enkrat tedensko, tudi ta dan pa ni obvezen, če se tako dogovorijo z vodjo, so pojasnili za N1.
In kaj so razlogi, zaradi katerih se zaposleni odločajo za tak način dela? “Številnim zaposlenim delo od doma ustreza in jim ponuja nekatere prednosti, na primer lažje usklajevanje službenega in zasebnega časa, prav gotovo pa je za marsikoga pomemben dejavnik tudi zamudna vožnja do poslovnih prostorov,” so še dodali. Manj vožnje po njihovih besedah pomeni zmanjšanje ogljičnega odtisa banke in razbremenitev okolja, za kar si po njihovih besedah aktivno prizadevajo. Delo od doma v NLB tudi zato močno spodbujajo.
Pri tem pa izpostavljajo, da so s tem novim načinom dela (sestanki na spletnih platformah) znižali stroške dnevnic in kilometrine za službene poti ter izobraževanja, kar tudi pomeni prispevek k manj prometa.
Specialistka za razvoj kadrov in kulturo v podjetju Optiweb Klavdija Šernek pa je dejala, da zaposleni, ki jim to ustreza, že na splošno enkrat ali dvakrat tedensko delajo od doma. Tisti, ki so bližje pisarni, običajno delajo tam tudi ves teden. Razlog za delo od doma je tudi oddaljenost od doma, nekateri pa menijo, da so doma bolj učinkoviti.
Zaradi zastojev nastaja tudi gospodarska škoda
Promet na naših avtocestah bi lahko izboljšal šele tretji vozni pas na odsekih med Ljubljano in Domžalami na štajerski avtocesti in med Ljubljano in Vrhniko na primorski avtocesti. Vendar bi se lahko dela na teh dveh odsekih začela šele čez dve leti. Do takrat pa bodo morali vozniki vsaj še nekaj časa čakati v zastojih.
Na nevzdržne razmere v prometu, zaradi katerih nastaja tudi gospodarska škoda, so pred časom opozorili tudi gospodarstveniki. Slovenija je s prometnega vidika tranzitna dežela, promet pa bo le še naraščal, predvsem tovorni, je takrat dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. “V resnici se to dogaja že desetletje, a smo gledali stran in šele letošnji zastoji so nas nekako predramili, da smo začeli bolj poglobljeno razmišljati, kako bomo te izzive obravnavali,” je dodala.
V podjetjih, ki imajo sedež v drugih slovenskih krajih, težav zaradi gneče na cestah nimajo oziroma je ta veliko manjša. V trboveljskem Dewesoftu na primer pravijo, da se njihovi zaposleni na delo vozijo v nasprotni smeri običajnega dnevnega prometnega toka, zato gneča na cesti zanje nima velikega vpliva.
Delo od doma omogočajo tudi v podjetju Plastika Skaza, ki ga vodi Tanja Skaza. Zaposleni, ki prihajajo iz Ljubljane, lahko en dan delajo od doma, dva dni v pisarnah v Ljubljani, dva dni pa se vozijo na delo v Velenje. Zaposleni, ki se sicer na delo peljejo v Velenje, gneče na cesti ne občutijo, saj se peljejo v obratno smer, je dejala direktorica. Drugačne izkušnje pa imajo, ko morajo v Ljubljano, saj za to v času gneče porabijo dve uri. Se pa Skaza strinja, da je bolje, da delamo od doma, kot pa da ta čas preživimo v avtu.
V kadrovski agenciji Adecco pravijo, da stanje na cestah nima veliko vpliva na odločitev posameznikov za delo od doma. “Ne poznamo primera, ko bi nekdo od sodelavcev zaprosil za več dela od doma zaradi gneče na cestah. Morda v zimskih mesecih ob močnejšem sneženju vreme vpliva na odločitev posameznikov, če bodo prišli na delo v pisarno ali bodo delali od doma, a v tej sezoni ne zaznavamo sprememb,” so še dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
