Predlog Luke Mesca za obvezno izplačilo božičnice je pričakovano naletel na različne odzive sindikatov in delodajalcev. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič meni, da mora biti božičnica obvezna, ker je že skoraj postala stalna praksa. Na nogah pa je gospodarstvo, kjer pravijo, da sploh v teh časih dodatnih obremenitev ne prenesejo.
Predsednica zveze svobodnih sindikatov (ZZZS) Lidija Jerkič se strinja, da bi moralo biti izplačilo božičnice obvezno, kot namerava predlagati minister za delo Luka Mesec. Na gospodarski zbornici (GZS) pa menijo, da bi bila pravna obveznost nesprejemljiva.
Drugi regres
Mesec je napovedal, da bo socialnim partnerjem in drugim ministrstvom poslal predlog, po katerem bi za delodajalce postalo obvezno, da bi izplačali božičnico oziroma drugi, zimski regres. “Če bo to sprejeto, se zaposlenim to zimo izplača regres v višini minimalne plače,” je dejal po poročanju Radia Slovenija.
Božičnica in regres se sicer razlikujeta. Regres za letni dopust je že zdaj obvezen, delodajalci ga morajo izplačati najpozneje do 1. julija. Po zakonu ne sme biti manjši od zneska minimalne plače, ki je trenutno 1.074,43 evra bruto. Ker regres ni obremenjen niti z dohodnino niti s socialnimi prispevki, je neto znesek, ki ga prejme delavec, enak bruto znesku, ki ga plača delodajalec.
Božičnica pa je laično ime za izplačilo poslovne uspešnosti. Trenutno ni obvezna, poleg tega pa je razbremenjena samo dohodnine, prispevke pa je treba pri božičnici plačati.
Logično ali nesprejemljivo?
Tako sindikati kot delodajalci poudarjajo, da pričakujejo pisni predlog za uvedbo obvezne božičnice, skupaj s podatki in obrazložitvijo. Vendar imajo delavske in delodajalske organizacije že jasna, a nasprotujoča si stališča.
Lidija Jerkič (na zgornji fotografiji) poudarja, da se je izplačilo božičnice v zadnjih desetih letih zelo razširilo, še posebej v zasebnem sektorju. “Ko nekaj postane stalna praksa, je smiselno to tudi pravno normirati,” je dejala.
Regres je bil uzakonjen šele v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, je še pojasnila. Pred tem je bil urejen v kolektivnih pogodbah.
Na drugi strani pa so na GZS, ki ga vodi generalni direktor Aleš Cantarutti (na spodnji fotografiji), prepričani, da bi božičnica morala ostati neobvezna. Na ta način je po njihovem mnenju delodajalcem omogočen manevrski prostor, ki ima ugoden vpliv na produktivnost zaposlenih in poslovno klimo v podjetjih.
Vlada bi morala izplačilo božičnice oziroma poslovne uspešnosti še naprej spodbujati, s tem, da je ne obremenjuje z dohodnino, še pravijo na GZS. “Menimo pa, da je zakonska ali kakršna koli pravna obveznost izplačila nagrade za poslovno uspešnost, ki bi izhajala na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, nesprejemljiva. Takšne rešitve tudi primerljive države ne poznajo,” so nam še odgovorili.
Bi podjetja zmogla?
Predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš pa je za Finance povedal tudi, da bi bila obvezna božičnica dodatek, ki bi prišel ob popolnoma nepravem času. Opozoril je, da imajo podjetja težave zaradi energetske krize, zaradi katere prosijo za vladno pomoč.
Lidije Jerkič nasprotovanje delodajalskih organizacij ne preseneča. “Ključno vprašanje pa je, ali bi lahko podjetja preživela izplačilo božičnice,” pravi sindikalistka, “delodajalske organizacije tudi vsak konec leta svarijo, da podjetja ne bodo prenesla dviga minimalne plače, pa potem vseeno zmorejo.”
“Glede na izjemno težko situacijo zaradi energetske krize v OZS ostro nasprotujemo predlogu za uvedbo obvezne božičnice. Obrtniki in podjetniki se namreč v teh časih borijo za obstoj podjetij in za ohranitev delovnih mest. Obvezne božičnice pa predstavljajo dodatno obremenitev, ki si je v tem trenutku številni ne morejo privoščiti,” pa se je na predlog odzval predsednik OZS Blaž Cvar.
Nad predlagano uvedbo obvezne božičnice so presenečeni tudi predstavniki živilskih podjetij. Po besedah predsednika uprave podjetja Mlinotesta Danila Kobala je ta zahteva v danem trenutku nepotrebna. Kot je dejal pred današnjo sejo upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, v Panviti božičnico sicer redno izplačujejo. Če bo predlog ministra Mesca sprejet, bodo morali znesek popraviti.
Predsednik uprave podjetja Pivka perutninarstvo Janez Rebec pa verjame, da vsak takšen predlog poveča apetite po določenih ugodnostih, za katere “ni pravi trenutek, da se pogovarjamo o njih”. Živilska industrija bo namreč imela težave z zagotavljanjem likvidnosti podjetij. “Vsekakor mislim, da vsak po svojih najboljših močeh že danes razdeli, kar lahko. Sicer pa v naši industriji pretiranih dobičkov ni, donosi so precej skromni, saj je dodana vrednost precej nizka, in sicer 40.000 evrov,” je poudaril in se pri sprejemanju takšnih predlogov zavzel za socialni dialog.
Po besedah direktorja Celjskih Mesnin Izidorja Krivca gre pri predlogu o obvezni božičnici za “populistično izjavo”. Če so dobički, je prav, da se delavce nagradi, a letos bo večina podjetij v njihovem sektorju utrpela izgube, je zatrdil. “Če bomo morali dati iz tega, je to dodaten žebelj v krsto živilski industriji,” je še ocenil Krivec.
Božičnico je lani izplačalo 13.244 podjetij ali 22 odstotkov več kot v letu 2020, so podatke finančne uprave (FURS) povzeli v Financah. Po podatkih statističnega urada (SURS) jo je prejelo 24,9 odstotka zaposlenih.
Po podatkih FURS je povprečno bruto izplačilo božičnice lani znašlo 1024 evrov, neto prejemek zaposlenih pa je bil po podatkih SURS 796,9 evra, so še poročale Finance.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje