Vsako zimo na cestah ob sneženju in nevarnosti poledice opažamo tovornjake, ki vozišče in pločnike posipajo s soljo. Kako sol sploh prepreči nastanek poledice in kakšne so slabosti posipanja?
Zmrzovanje vode nam je dobro znan pojav. Ko temperatura doseže 0 stopinj Celzija, se začneta zmrzovanje in nastajanje ledu. Prav to se dogaja tudi na cestah. Če pa vodi dodamo sol, se njeno ledišče (temperatura pri kateri se začne zamrzovanje) zniža.
Tako je ledišče 10-odstotne solne raztopine pri –6 stopinjah Celzija, 20-odstotna raztopina pa zmrzne pri –16 stopinjah, piše portal Howstuffworks. Vendar ima trda sol, ki jo običajno posipajo po cestah, svoje omejitve. Ko temperatura tal pade dovolj nizko, se namreč ne more več prebiti v strukturo ledu in ga staliti. V takih primerih cestne službe soli primešajo pesek, ki omogoči vsaj nekaj oprijema.
Poleg tega mora biti cesta pri posipanju vsaj malo mokra, da tako nastane solna raztopina. Le tako bo soljenje doseglo svoj učinek. Ko so ceste suhe, cestne službe uporabljajo t. i. mokro soljenje, kar pomeni, da ceste polivajo z raztopino soli in vode. Mokro soljenje so to zimo uvedli tudi na slovenskih avtocestah, kjer ga Dars uporablja preventivno.
Soljenje cest pa prinaša tudi nekaj negativnih posledic. Sol za posipanje namreč ni tako prečiščena kot jedilna in vsebuje nekatere nečistoče in primesi. Tako skupaj s soljo na ceste mečemo tudi svinec, železo in druge kovine. Te lahko nato dež spere v prst in podtalnico. Sol na cestišču pa skrbi tudi marsikaterega voznika. Čeprav izboljša oprijem in prepreči marsikatero nesrečo, pa lahko pospeši rjavenje karoserije, podvozja in drugih delov avtomobila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje