Zagotovo ste se že kdaj znašli v koloni vozil in mislili, da so za zastoj kriva dela na cesti ali mogoče nesreča. A na koncu ne enega ne drugega ni bilo, kar naenkrat je promet stekel. Kaj je krivo za ta pojav?
Gneča in dolge kolone so predvsem na avtocestah postale stalnica. Na nekaterih odsekih nastajajo stalno zaradi ukinjanja pasov, za druge so kriva dela na cesti in prometne nesreče. Včasih pa se v zastoj ujamemo povsem brez jasnega razloga.
S takšnimi zastoji se predvsem v času prometnih konic srečujejo številni vozniki. Tekočo in nemoteno vožnjo kar naenkrat preseka počasi vozeča kolona, ki se včasih celo ustavi. Marsikdo ob tem pomisli, da se je pred kolono zgodila prometna nesreča ali potekajo vzdrževalna dela, ki ustvarjajo gnečo. Ko pa se vozila ponovno začnejo premikati in promet ponovno steče normalno, razloga za gnečo ne vidimo.
Takšne zastoje brez razloga imenujemo fantomski zastoji, za njihov nastanek pa ni kriva nevidna sila. Glavni razlogi, da fantomski zastoji nastanejo, so povečano število vozil in premajhna varnostna razdalja med njimi.
Zamislimo si primer s cest. Po avtocesti vozi drugim za drugim več avtomobilov, ki med seboj ne držijo ustrezne varnostne razdalje. Prvi avtomobil v vrsti upočasni s 100 na 90 kilometrov na uro. Drugi avtomobil mora zaradi premajhne varnostne razdalje in reakcijskega časa hitrost zmanjšati za več kot 10 kilometrov na uro, kar je storil prvi voznik. Še bolj od prvega mora upočasniti tretji avtomobil, prav tako pa tudi vsak naslednji, dokler se vozila ne ustavijo. Nastanek fantomskega zastoja si lahko ogledate v spodnji animaciji.
Za preprečevanje takšnih zastojev je ključnega pomena dovolj velika varnostna razdalja, ki pa ne znaša le dolžino enega vozila, kot menijo mnogi. Policija na spletu pojasnjuje, da ustrezna varnostna razdalja ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri neki hitrosti vozilo prevozi v dveh sekundah. Po njihovem izračunu je pri hitrosti 100 kilometrov na uro ustrezna razdalja 56 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa 72 metrov.
Pri agenciji za varnost prometa pa svetujejo tudi, da čim manj časa vozimo po prehitevalnem pasu, ko se vračamo na vozni pas, to storimo previdno in se v kolono ne “vrinemo”. Rešitev pred nenadnimi zaviranji in fantomskimi zastoji je tudi uporaba radarskega tempomata, ki samodejno vzdržuje varnostno razdaljo in učinkoviteje prilagaja hitrost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje