Vožnja po avtocesti v dežju nam včasih zaradi nadležnega pršenja povzroča prave preglavice. To pršenje lahko zmanjša uporaba drenažnega asfalta, ki pa ga na slovenskih avtocestah najdemo le na določenih odsekih. Zakaj njegova uporaba ni bolj razširjena, tako kot na primer v Italiji in Avstriji?
“500 kilometrov po dežju, nas pa je zmotila razlika v kvaliteti vozne površine v takšnih razmerah,” so zapisali na Twitter profilu strani Avtokampi.si. Ob tem so pripeli fotografijo vožnje v dežju na primorski avtocesti in na italijanski avtocesti pri Veroni.
Z vprašanji o uporabi drenažnega asfalta pri nas smo se obrnili tudi na Dars. Drenažni asfalt je namreč tisti, ki omogoča drenažo deževnice skozi vozno površino in tako zmanjšuje škropljenje in pršenje, ki ga v dežju povzročajo vozila. S tem ne zagotavlja le boljše vidljivosti v deževnih pogojih, temveč tudi prometno varnost.
Kot so pojasnili na Darsu, drenažni asfalt uporabljamo tudi pri nas, in sicer na vijačnih prehodih. To so lokacije, kjer se vozišče iz enega smernega nagiba prevesi na drugo stran. Ker na sredinski točki prevoja vozišče nima prečnega sklona, lahko že ob minimalnem vzdolžnem padcu ceste pride do tako imenovanega akvaplaninga. A drenažna plast asfalta omogoča hitro odvodnjavanje vode s cestišča, s tem pa je pojav akvaplaninga preprečen.
Akvaaplaning je pojav, ko med tekalno površino pnevmatike in voziščem nastane vodna plast, ki popolnoma prekine stik pnevmatike z voziščem. Ko ta pojav nastopi, vozila ni več mogoče nadzirati.
Na nekaterih testnih lokacijah so v preteklih letih vgradili različico drenažnega asfalta z namenom znižanja hrupa. Ta asfalt nima popolne funkcije dreniranja, je pa zato nekoliko bolj trajen.
Krajša življenjska doba in višja cena
Kot pojasnjujejo na Darsu, imajo tovrstni asfalti krajšo življenjsko dobo, saj je njihova struktura bolj odprta. Zaradi tega začnejo pod prometno obremenitvijo prej izletati posamezna zrna asfalta, kar na daljši rok vodi v hitrejše propadanje celotne asfaltne plasti. Drenažni asfalt je občutljiv tako na mehanske poškodbe kot na zimske razmere.
Prav tako je drenažni asfalt dražji za približno 15 do 20 odstotkov, zaradi potrebe po pogostejšem obnavljanju pa to še poveča skupne stroške. Če bi ga uporabili na celotnih odsekih avtocest, bi bilo treba prilagoditi še druge cestne elemente, ki bi omogočali odvodnjo vode pod drenažno plastjo, kar seveda prav tako stane, dodajajo na Darsu.
“Ravno zaradi zahtevne izvedbe, zmanjšane trajnosti in nekoliko višje cene smo pri implementaciji v širšo rabo previdni in moramo predhodno preveriti vse vidike, predvsem pa na realnem prometu ugotoviti, kako se bo tak asfalt obnašal v času uporabe,” še pojasnjujejo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje