V zadnjih nekaj letih je v Sloveniji mogoče tudi pozimi opaziti veliko belih štorkelj, ki bi morale zimo sicer preživeti v toplejših, bolj sončnih krajih. Zakaj vedno pogosteje prezimujejo tukaj in zakaj je to lahko zanje kljub nizkim temperaturam celo boljše kot selitev.
Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so opozorili na rekordno število štorkelj, ki bodo to zimo, namesto da bi odletele v toplejše kraje, prezimile v Sloveniji.
Letos so v društvu opazili že 11 prezimujočih štorkelj na območju Ivančne gorice, Dolenjega jezera, Logatca ter v okolici Pragerskega in Rač. To je največ primerov prezimujočih štorkelj kadarkoli zabeleženih v Sloveniji. “Izgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev – par v okolici Rač na primer prezimuje že več let zapored,” so še zapisali.
Po letu 2000 je vsako zimo prezimovala vsaj ena bela štorklja, število pa v zadnjih letih narašča. Če je bil pojav prezimovanja še pred dvajsetimi leti izjema, sedaj velja že skoraj za običaj. Prezimujoče so tiste štorklje, ki jih je v Sloveniji mogoče opaziti med 15. novembrom in 15. februarjem.
Kaj je razlog?
Prvo prezimujočo štorkljo so po navedbah društva v Sloveniji opazili leta 1973. Od takrat je bilo pozimi, predvsem zaradi posledic podnebnih sprememb, vedno manj obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin, zaradi česar so lahko štorklje lažje ostale tukaj.
Nizke temperature za štorklje niso ovira, saj, kot pojasnjujejo v DOPPS, nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur in jih pozimi ne zebe. Zimo preživijo drugje zato, ker so odvisne od sezonskih virov hrane, ki jih pozimi v Sloveniji večinoma ni dovolj. A ko so zime mile, lahko štorklje najdejo dovolj hrane za preživetje. Žuželk, dvoživk in plazilcev, s katerimi se štorklje pretežno prehranjujejo, sicer ni, a jih nadomestijo z malimi sesalci, raki in ribami.
Težava se pojavi le, če tla prekriva sneg, takrat lahko, kot opozarjajo v društvu, štorklje stradajo.
Prezimovanje lahko omogoča boljše preživetje kot selitev
Prezimovanje štorkljam, če imajo te zadostno količino hrane, omogoča boljše preživetje kot selitev. Verjetnost preživetja je, kot navajajo v društvu, v Evropi zanje večja kot med selitvijo, saj je selitev energetsko zelo potratna, med njo pa so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.
Pri nas jih sicer ogrožajo vozniki na cestah, saj se štorklje pozimi včasih rade pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato je nevarnost trkov večja. Pozimi jih lahko kdaj preganjajo tudi psi. Če opazite poškodovano štorkljo, v društvu naprošajo, da pokličete na DOPPS ORNITOFON 031 439 051 in v društvu jim bodo poskrbeli ustrezno pomoč.
Če ste opazili prezimujočo štorkljo, DOPPS prosi, da jim to sporočite na [email protected], pri čemer so koristne informacije število osebkov, lokacija opažanja, lokacija njenih zimskih prehranjevališč in obdobje prisotnosti štorklje na območju, torej ali gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje. Priložite lahko tudi fotografijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje