Pred jutrišnjo sejo, na kateri bodo poslanci obravnavali zakon o dolgotrajni oskrbi, so tako predstavniki politike kot civilne družbe opozorili na nekatere pomanjkljivosti zakonske rešitve. Poslanca Dejan Židan in Matej T. Vatovec sta opozorila na sobotno obravnavo pred pristojnim odborom, ki je - tako poslanca - kršila poslovnik in zakonodajo. Predstavnike organizacij, pristojnih za starejše in invalide, pa skrbi, da zakon nima urejenega financiranja, da dopušča možnost okoriščanja in da uzakonja suženjstvo.
Zakon po besedah poslanca SD Dejana Židana ne zagotavlja financiranja dolgotrajne oskrbe. “Pred leti je bil sprejet zakon o osebni asistenci, strošek pa je bil ocenjen na osem milijonov letno. Izkazalo se je, da je vreden osem milijonov na mesec,” je Židan primerjal zakonski rešitvi. Meni, da bo zakon zrušil zdravstveno blagajno.
Dolgotrajno oskrbo je treba urediti, je poudaril poslanec. A bo to eden najtežjih projektov v zgodovini moderne Slovenije, zagotoviti bo treba več kot 750 milijonov evrov, je povedal. Financiranje dolgotrajne oskrbe mora biti solidarnostno.
Skrbi jih možnost služenja na račun najranljivejših
Na nedodelane in neustrezne rešive so opozorili tudi predstavniki nekaterih organizacij. Ljudje si želijo ustrezen dostop do storitev in ne zgolj denarnega nadomestila, je poudarila članica Koalicije za dolgotrajno oskrbo pri Ženskem lobiju Slovenije Sonja Lokar. Želijo si izbire med različnimi oblikami pomoči, da se lahko sami odločijo, ali potrebujejo pomoč na domu ali v instituciji, je navedla izkušnje iz prakse. Predvsem pa je pomembno, da je dolgotrajna oskrba enako dostopna vsem.
Ena večjih bojazni pri predlagani zakonski rešitvi je, da odpira možnost služenja na račun tistih, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, so izpostavili na novinarski konferenci.
Predlagan zakon o dolgotrajni oskrbi poglablja stiske invalidnih oseb, je povedal predsednik Društva študentov invalidov Slovenije Amir Alibabić. Dolgotrajna oskrba je načeloma nepridobitna dejavnost, zakon omogoča razmah zasebnikov, je dejal in opozoril, da bodo v tem primeru najbolj trpeli uporabniki – starejši in invalidi. Poleg nedodelanega financiranja dolgotrajne oskrbe je Alibabić izpostavil še nedefiniranost pravil.
“Zakon uzakonja suženjstvo,” pa je rekla Spomenka Valušnik iz Društva Vesele nogice. Opozorila je na neurejenost družinskega oskrbovalca oziroma družinskega pomočnika. Želi si, da bi bil družinski pomočnik ustrezno plačan in da bi imeli družinski pomočniki pravice iz delovnega prava.
Poslanca problematizirala sobotno sejo odbora
Iz opozicijskih vrst je slišati opozorila o neustrezni obravnavi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi na sobotni nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo. Predsednica odbora za zdravstvo Anje Bah Žibert (SDS) je namreč na glasovanje dala svoj predlog, da se seja nadaljuje tudi po 22. uri. S tem je levosredinsko opozicijo vznemirila, saj se, kot je bilo dogovorjeno v letnem programu dela, seja odbora po 22. uri nadaljuje le, če to odobri kolegij predsednika državnega zbora. Ker se koalicija na to ni ozirala, so poslanci KUL in nepovezane poslanske skupine nočni del seje obstruirali.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je tak potek seje označil za nesprejemljiv, meni, da so bile procedure zlorabljene. V nočnem glasovanju so poslanci potrdili številne amandmaje, zato so poslanci končno različico predloga na mizo dobili zgolj 24 ur pred samim glasovanjem. “To je katastrofa. O enem najpomembnejših zakonov, ki se je pripravljal dolga leta, bomo glasovali, ne da bi vedeli, kaj zakon prinaša,” je rekel.
Kršen ni bil samo poslovnik državnega zbora, ampak tudi delovno pravna zakonodaja, pa je poudaril Židan. Zaposleni v državnem zboru – pri tem ne gre za poslance – ne morejo delati 18 ur na dan, je rekel. “Škodljivi zakon je treba zavrniti,” je še dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje