Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav vse določbe niso protiustavne, ga je razveljavilo v celoti, ker je ugotovilo neustavnost plačevanja odškodnine s strani Banke Slovenije. V Društvu Mali delničarji Slovenije so vlado in državni zbor pozvali, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah, v Banki Slovenije pa so pripravili svoj zakonski predlog, ki ga bodo predstavili v prihodnjih dneh. Popoldne so z ministrstva za finance sporočili, da bodo razveljavitev zakona preučili in prednostno pristopili k pripravi novega.
Ustavno sodišče se je na seji 16. februarja v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije, odločilo za razveljavitev celotnega zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Njegov namen je bila zagotovitev pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, državni zbor pa je želel izpolniti tudi odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016.
Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvrševanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020.
Kot so danes sporočili s sodišča, niso presojali ustavnosti vseh določb zakona oz. se je izkazalo, da vse presojane določbe niso protiustavne. “Štelo pa je, da bi drugačna odločitev povzročila razcep ekonomske in pravne odgovornosti za odškodnine nekdanjim imetnikom na dva ločena subjekta, za kar ni mogoče kar domnevati, da ustreza namenu zakonodajalca,” so zapisali.
Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine s strani Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu EU. Na podlagi razveljavitve tega člena je sodišče razveljavilo še ostale, saj je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse ostale določbe.
“Izpodbijani 40. člen je na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oz. ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje, to pa v zvezi z naložitvijo odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med temeljne funkcije centralne banke. To je Banko Slovenije potencialno izpostavilo političnim pritiskom v zvezi z zagotovitvijo sredstev, potrebnih za njeno učinkovito delo,” so ocenili na ustavnem sodišču.
Členi, ki opredeljujejo izplačila pavšalnih nadomestil, so v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke iz ustave. Kot so povzeli, je zakonodajalec uvedel obveznost plačila, ki izhaja neposredno iz njegovih političnih odločitev, in ne iz načina, kako je Banka Slovenije opravljala svoje naloge. “Pavšalno nadomestilo je po svojem bistvu socialni korektiv oz. instrument socialne politike države, ki se ne sme financirati iz sredstev centralne banke,” so poudarili.
Preberite še: Je Sodišče EU zrušilo slovenski zakon o sodnem varstvu “podrejencev”?
Banka Slovenije medtem ni izkazala, da 10. člen, ki govori o javni objavi dokumentov, posega v s pravom EU skladno razloženo ustavno pravico do poslovne skrivnosti, opredeljene v ustavi.
Tudi členi, ki govorijo o virtualni podatkovni sobi, ne posegajo v ustavno pravico do varstva poslovne skrivnosti. Ta varuje informacije oziroma podatke poslovne narave, ki so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu tekmecu nekemu poslovnemu subjektu povzročila občutno škodo. Tega, upoštevaje predvsem močno časovno oddaljenost obdobja izbrisa kvalificiranih obveznosti, predlagateljica ni izkazala, so dodali na ustavnem sodišču.
Kot so opozorili na ustavnem sodišču, po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. “Protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo,” so zapisali in dodali, da je treba nekdanjim imetnikom v najkrajšem mogočem roku dati na voljo učinkovito sodno varstvo, na kar je državo opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
“Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,” je ustavno sodišče še navedlo v danes javno objavljeni odločbi.
Odločbo potrdilo sedem ustavnih sodnikov
Ustavni sodniki so odločbo sprejeli s sedmimi glasovi. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju izločen, sodnik Matej Accetto, ki ustavnemu sodišču predseduje, pa je bil proti. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, je nasprotoval odločitvi, da se zaradi neustavnosti 40. člena razveljavi celoten zakon.
Državni zbor je zakon potrdil oktobra 2019, po vetu državnega sveta mu je zeleno luč prižgal znova prižgal novembra 2019 in s tem izpolnil odločbo ustavnega sodišča, da je leta 2013 izbrisanim imetnikom obveznosti v bankah treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Zakon je Banki Slovenije med drugim naložil plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe. Banka Slovenije je januarja 2020 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona in izpostavila, da je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.
Ustavno sodišče je izvrševanje zakona zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU. To je lansko jesen odločilo, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Izpostavilo je, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode zgolj zaradi nizkih prihodkov izbrisanih imetnikov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve.
V Društvu Mali delničarji Slovenije ogorčeni
Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković je vlado in državni zbor pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. “Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva,” je opozoril.
V društvu predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: “Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko,” so zapisali. Spomnili so, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. “Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi,” so prepričani v MDS.
Obenem so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: “Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče.”
Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.
Banka Slovenije s svojim predlogom
“Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, je pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih,” so zapisali v Banki Slovenije.
“Ustavno sodišče potrjuje naše stališče, da je izpodbijani zakon v nasprotju s pravom EU in slovensko ustavo. Izpodbijani zakon ne upošteva načela samostojnosti in neodvisnosti centralne banke ter prepovedi monetarnega financiranja,” so povzeli.
Da bi se po izbrisih v bankah leta 2013 oz. 2014 vendarle uredilo učinkovito pravno varstvo izbrisanim imenikom delnic in podrejenih obveznic bank, je Banka Slovenije jeseni 2020 angažirala skupino strokovnjakov, da na podlagi razumevanja razmer na ožjem strokovnem področju in z vidika delovanja državnega sistema pripravi nabor predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so spomnili. Skupina je v maju 2021 objavljenemu poročilu izpostavila, da objektivna odgovornost Banke Slovenije, kot jo predvideva sedaj razveljavljeni zakon, zaradi neodvisnosti centralnih bank ni ključ do rešitve problematike, da pa se zdi pravno dovolj sprejemljiva, transparentna, dosledna in učinkovita rešitev povrnitvena shema, financirana iz proračuna. Skupina je v drugi fazi svojega delovanja pripravila predlog zakonske rešitve, ki je skladna z evropskim pravnim redom in ustavno ureditvijo Slovenije, so zapisali.
Ministrstvo napovedalo prednostno pripravo zakona
Popoldne so z ministrstva za finance sporočili, da bodo razveljavitev zakona preučili in prednostno pristopili k pripravi novega. “Že v času odločanja o ustavnosti zakona smo pristopili k dodelavi procesnih rešitev, ki bodo omogočile učinkovit postopek sodnega varstva,” so zapisali. “Za sam postopek sodnega varstva ocenjujemo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb 10. člena, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive,” so povedali na ministrstvu za finance.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
