Potem ko je predlog zakona o zaščiti prijaviteljev že novembra lani prestal prvo obravnavo v DZ, je danes v drugem branju dobil še zeleno luč matičnega odbora za pravosodje. "Vsaka država mora imeti svoj imunski sistem, ki omogoča, da se odzove na nepravilnosti," je v predstavitvi predloga dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes.
Zakon uvaja zaščito žvižgačev tako v javnem kot v zasebnem sektorju, zaradi česar mu nasprotujejo v SDS, medtem ko ga v koalicijskih poslanskih skupinah podpirajo.
“Vsaka država mora imeti svoj imunski sistem, ki omogoča, da se odzove na nepravilnosti,” je v predstavitvi predloga dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes. Pomemben del tega imunskega sistema po njegovih besedah predstavljajo žvižgači, saj razkritja nepravilnosti prispevajo k bolj učinkovitemu boju proti korupciji, boljši kakovosti storitev, zaščiti finančnih predpisov in zagotavljanju transparentnosti.
Po njegovih besedah zato “ne samo, da potrebujemo žvižgače, ampak jih je treba tudi ustrezno zaščititi”. Če se ta pravni okvir ne oblikuje na ustrezen način, je namreč tudi pripravljenost tistih, ki opazijo določene nepravilnosti, lahko veliko bolj omejena, je dodal.
Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev tako določa obveznost vzpostavitve notranjih in zunanjih prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem interesu ter načine notranjih in zunanjih prijav. Urejena pa je tudi možnost javnega razkritja kršitev.
Drugi del predloga pa je usmerjen v zaščito prijaviteljev, in sicer določa prepoved povračilnih ukrepov, ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem ter določa, da bodo prijavitelji deležni zaščite pred razkritjem identitete. Zakon med zaščitnimi ukrepi ureja sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov, brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti in tudi psihosocialno podporo, je še navedel državni sekretar.
Kot že ob prvi obravnavi so predlog tudi danes podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, nasprotovanje pa izrazili v SDS. V poslanski skupini sicer podpirajo implementacijo evropske direktive, ne podpirajo pa načina njene implementacije, saj je njihovem mnenju zastavljen preširoko. Predlog se namreč nanaša na kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Sloveniji, po besedah poslanca Andreja Hoivika se določbe pravzaprav nanašajo na karkoli.
Poslance SDS moti, da bi določbe veljale tudi za zasebni sektor in bi prinesle dodatne obveznosti širšemu krogu zavezancev iz gospodarstva. Hoivik zato meni, da bi morali evropsko direktivo v pravni red prenesti v prvi fazi v javni sektor, po nekaj letih pa bi ocenili, ali bi podobne pogoje morda uvedli tudi v zasebnem. V skladu s tem so v SDS predlagali dopolnilo, s katerim bi se zakon uporabljal za prijavo kršitev le določenih predpisov.
To dopolnilo je večina članov odbora zavrnila, saj v koaliciji podpirajo predlog, kot so ga zastavili na ministrstvu. Poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc je zadovoljen, ker končno urejajo področje, ki bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Na pomisleke, da bo prihajalo do zlorab, pa je odgovoril, da predlog predvideva pravno varstvo, da ne bo prihajalo do lažnih in škodljivih prijav.
Tudi Šoltes je poudaril, da so v predlogu predvidene varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe v primerih, ko bi nekdo poskušal izkoristiti naziv žvižgača zaradi zaščite osebnih, ne pa javnih interesov.
V koalicijskih SD in Levici danes svojega stališča niso predstavili, prav tako ne v opozicijski NSi, kjer so se sicer v prvem branju zakonskega besedila glasovanja vzdržali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!