V zadnjem času skoraj ne mine dan, ko se vozniki na kateri od slovenskih avtocest ne bi znašli v zastojih. Glavni "krivec" za redne zastoje so obnovitvena dela. Kje trenutno potekajo in kako dolgo bomo na poti na delo in domov še "stali" na cesti?
Na tisoče Slovencev se vsak dan znajde v večkilometrskih kolonah pločevine – bodisi zaradi fantomskih zastojev ali prometnih nesreč. A v zadnjem času na zgoščen promet vplivajo predvsem dela na cesti. Na katerih avtocestnih odsekih potekajo dela in kako dolgo bodo trajala?
Obsežna obnovitvena dela, ki vplivajo na pretočnost prometa, trenutno potekajo na severni ljubljanski obvoznici med Zadobrovo in Dunajsko cesto, izpostavljajo na Darsu. Po njihovih navedbah naj bi bila večina del na tem odseku zaključena predvidoma do konca avgusta, medtem pa bo zapora na območju Dunajske ceste trajala dlje.
Gneča pogosto nastaja tudi na dolenjski avtocesti med Ivančno Gorico in Bičem, tam naj bi se obnovitvena dela zaključila do začetka avgusta. “Promet je urejen po sistemu 2 + 1, torej dva pasova v smeri povečanega prometa in en v nasprotni, v naslednji fazi del bosta po že obnovljeni polovici avtoceste že urejena dva zožena pasova v vsako smer vožnje,” pojasnjujejo na Darsu.
Zaradi gradbišč je promet pogosto zgoščen tudi na odsekih štajerske in pomurske avtoceste – med Šentiljem in Dragučovo na štajerki ter Dragučovo in Pernico na pomurki. Na Darsu pravijo, da bodo na omenjenih odsekih dela potekala do začetka julija.
Dela potekajo tudi na gorenjski avtocesti, kjer je zapora med Podtaborom in Lescami. Promet poteka po dveh zoženih pasovih v vsako smer, tako naj bi bilo vse do začetka julija, ko naj bi bila dela zaključena. Trenutno je zapora tudi med priključkoma Jesenice vzhod (Lipce) in Jesenice zahod (Hrušica), promet je urejen po enem pasu v vsako smer vožnje. Kako dolgo bodo potekala obnova na tem odseku, Dars ni konkretno navedel, a naj se julija še ne bi zaključila.
“Na gorenjski avtocesti zaradi navedenih del, vsaj doslej, ni bilo večjih zastojev, medtem ko je na ostalih navedenih deloviščih do njih prihajalo zlasti ob povečanem prometu,” so še dodali.
Že zdaj opozorila pred turistično sezono
A največja gneča prihaja poleti. Slovenija je tranzitna država, kar se še posebej pozna med poletno turistično sezono. “Vsekakor pa je pri tem pomembno opozoriti, da se takrat promet drugače prerazporedi. Več ga je ob koncih tedna, bolj enakomerno se tudi prerazporedi čez dan. Predvsem je pomembno, da se v okolici večjih mest zmanjša število vozil v jutranji in popoldanski konici, zato je tam bolj primerno delati poleti. V poletnih mesecih, še zlasti od konca junija do konca avgusta, se še posebej na ljubljanskem obroču zmanjša število vozil v jutranji in popoldanski konici,” so pojasnili na Darsu.
Na nekaterih izrazito turističnih avtocestnih odsekih pa je poleti tako veliko prometa, da se obnovi, če je le možno, izogibajo. “Najbolj tipičen primer je avtocestna povezava Karavanke–Ljubljana (zahodna obvoznica)–Koper. Običajno se takrat na teh odsekih opravljajo le nujna oziroma interventna dela, ki pa so kratkotrajna. Nekatera dela pa so dolgotrajna in jih že z gradbenega vidika ni mogoče opravljati v prometno ugodnih terminih, ampak je, žal, treba seči tudi v prometno manj ugodne dneve,” so dodali.
Strpnost in pravilna razvrstitev
Ob tem voznike prosijo za razumevanje in potrpežljivost. “Saj vsa dela izvajamo zato, da bo po njihovem zaključku vožnja udobnejša, predvsem pa varnejša,” so pozvali na Darsu in dodali, da lahko k večji varnosti in pretočnosti prometa prispevajo tudi vozniki, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov in prometne signalizacije, pravilno razvrstitvijo pred zaporo ter strpnostjo v primeru zastoja. Prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred zaporo lahko hitro privedejo do nesreče in posledično daljših zastojev.
V primeru zastojev, ki so posledica prometnih nesreč, pa je nujno ustvariti reševalni pas, ki intervencijskim službam omogoči hitrejši dostop do kraja nesreče.
Kdaj in kako ga ustvariti? Takoj ko se hitrost v koloni zmanjša pod 60 kilometrov na uro, se morajo vozila na levi umikati proti skrajni levi, vozila na desni pa skrajno desno, da vmes ostane prostor za reševalna vozila.
To pravilo upoštevajte, še preden izveste, ali se je prometna nesreča sploh zgodila ali ne (torej v vsaki koloni), ko zaslišite sireno, je lahko za pravočasen umik reševalnim vozilom že prepozno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje