Referendum o noveli zakona o vodah bo 11. julija, kar je teden dni pozneje, kot je bilo prvotno predvideno. Nov datum so na izredni seji DZ predlagale stranke SDS, NSi in SMC zaradi napake v zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj je v prilogi zakona izpadlo sedem naselij in s tem 811 volivcev.
Državni zbor je danes na izredni seji obravnaval zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je v ponedeljek predlog odloka o razpisu referenduma potrdil brez glasu proti. S predlaganim datumom izvedbe referenduma, ki bi moral prvotno biti 4. julija, je soglašalo tudi ministrstvo za okolje in prostor.
A se je zapletlo. Poslanske skupine SDS, NSi in SMC so namreč vložile amandma k predlogu odloka o razpisu referenduma, s katerim predlagajo spremembo datuma referenduma na 11. julij. Zamik datuma so predlagali, ker morajo vložiti in sprejeti novelo Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj “se je ugotovilo, da je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij”. Referendum so želeli zamakniti, da bi zagotovili dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma.
Zamik datuma za en teden je podprlo 43 poslancev, 42 pa jih je bilo proti. Do amandmaja so bile opozicijske stranke zelo kritične, saj so prepričane, da se v ozadju skriva želja koalicijskih strank, da bi bila udeležba na referendumu čim manjša.
Na referendum ne bi moglo 811 volivcev
Na tehnično napako je na seji odbora opozoril nekdanji minister za javno upravo iz vrst LMŠ Rudi Medved, po naših informacijah pa jo je odkrila Državna volilna komisija (DVK), ko je začela pripravljati vse potrebno za referendum in stopila v stik z okrajnimi volilnimi komisijami. Zaradi napake sedem naselij ni bilo navedenih v prilogi zakona, kar pomeni, da je izpadlo 811 volivcev. Kot je na seji odbora pojasnil direktor DVK Dušan Vučko, so izpadla naselja, ki so bila v volilnih krajih po abecedi prva.
V Slovenski Bistrici manjka naselje Bojtina, v Slovenskih Konjicah naselje Bezovje nad Zrečami, v volilnem okraju Radovljica 1 manjka naselje Bitnje, v volilnem okraju Kranj 3 naselje Babni vrti, v Koper 2 naselje Abitanti, v volilnem okraju Žalec 2 Arja vas, v volilnem okraju Murska Sobota 1 pa manjka naselje Andrejci. Napačno je bilo zapisano tudi ime naselja Češnjica, saj gre za Bohinjsko Češnjico.
Referendum bi v primeru pritožbe volivcev morali ponavljati
Direktor Vučko je poudaril, da tega poslanci ali ministri, pa če so levi ali desni, ne bi mogli opaziti, saj gre za tehnično napako. Predlagal je, da bi sprejeli tehnični zakon in zadevo popravili. Zadeve bi se lahko še bolj zapletle, če volivci, ki so izpadli, zaradi te napake ne bi mogli normalno glasovati in bi se pozneje pritožili. V tem primeru bi se lahko referendumsko odločanje ponovilo. “Gre za vprašanje, ki ne bi smelo biti predmet političnega prerekanja, saj je sodelovanje na referendumu temeljna pravica vseh,” je poslance pozval Vučko.
Na ministrstvu za javno upravo so dejali, da bo koalicija popravljen zakon dobila še danes ali najkasneje v sredo. Ocenjujejo, da je bolj realno, da bo napaka odpravljena do 11. kot do 4. julija. Izpostavljajo, da je ključno, da nihče od poslancev ne bo nasprotoval oziroma oviral spremembe po nujnem postopku. Zakona namreč ni vlagalo ministrstvo, temveč skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS.
Volilni okraji sicer pri referendumu niso pomembni, pomemben je volilni imenik, iz katerega je teh 811 volivcev zaradi napake izpadlo. Napako bi tako lahko popravila tudi Državna volilna komisija, če to ne bo uspelo DZ. Najti bodo morali torej način, da bodo na referendumu lahko sodelovali tudi volivci iz naselij, ki so zaradi napake izpadla.
Odzivi opozicije na amandma
Na 74. izredni seji, na kateri so odločali o odloku za razpis referenduma, je Alenka Bratušek iz vrst SAB očitala koalicijskim poslancem, da se “očitno že danes bojijo, da bi bilo 4. julija na referendumu preveč ljudi”. Da se za zamikom datuma skriva nekaj drugega, je koaliciji očitala tudi Janja Sluga v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Dejan Židan iz vrst SD je izpostavil, da se bi dalo napako popraviti tudi takoj. “Že naslednji teden lahko imamo izredno sejo in se ta popravek naredi,” je bil jasen. “Zamik datuma s 4. na 11. julij ni nič drugega kot klicanje po tem, da je čim manj ljudi doma, da je udeležba čim nižja, da so ljudje na dopustih in se zato referenduma ne morejo udeležiti,” pa se je mnenju poslanskih kolegov pridružil Primož Siter iz Levice.
Na napako in amandma koalicijskih strank se je na Twitterju odzvala tudi poslanka LMŠ Jerca Korče. V stranki sicer referendum “absolutno podpirajo in so prepričani, da bodo na referendumu dosegli potreben kvorum, da se ta škodljivi zakon ne uveljavi”, je dejal Edvard Paulič, poslanec stranke.
@strankaSDS @StrankaSMC @NovaSlovenija bi prestavili datum datum izvedbe referenduma #voda. Razlog? Ugotovili so, da so s sprejetjem Zakona o določitvi VE za volitve v DZ izbrisali naselja v SLO in s tem izbrisali 811 volilcev. Delajo se norca iz ljudi #nespodobni& #nesposobni pic.twitter.com/qLsO0oyjIc
— Jerca (@Je_rca) May 25, 2021
Vizjak prepričan, da podpisniki pobude za referendum niso prebrali zakona
“Dejstvo je, da so predlagatelji referenduma zbrali kvalificiran kvorum za razpis referenduma. Seveda je to njihova pravica in prav je, da DZ razpiše ta referendum, čeprav mislim, da je referendum slab tako za vode kot za ljudi v Sloveniji, ki živijo ob vodah ali so kakorkoli z njimi povezani,” je na današnji izredni seji izpostavil minister za okolje Andrej Vizjak.
Ocenil je, da je šlo pri zbiranju teh podpisov in nagovarjanju podpisnikov za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko pomeni. “Zakon o vodah ima dva vsebinska člena in prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Oženje, to je dejstvo,” je bil jasen.
Minister, ki je prepričan, da večina, ki je zbirala podpise za referendum, ni prebrala zakona, verjame, da bo referendumska kampanja pomagala odpraviti “čudne” interpretacije zapisanega v zakonu.
SMC: Za referendum pomembna seznanjenost javnosti z dejstvi
Zakonu v bran sta stopila Jožef Horvat (NSi) in Boris Doblekar (SDS). “V NSi odločno zavračamo neresnične trditve, da naj bi novela zakona usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. V zakonu ni besedne zveze pitna voda,” je bil jasen Horvat. Napovedal je, da bodo v NSi podprli odlok, pa tudi dopolnilo, ki so ga vložili skupaj s koalicijskima partnerkama.
Doblekar je dodal, da je bila novela zakona po mnenju SDS nujna. “Poglavitni namen zakona je, da se dodatno zavaruje priobalne pasove, vodne vire in biotsko raznovrstnost, in ne obratno, kot trdijo nekateri. Zakon oži možnost posegov v priobalni pas, kar je v njem jasno zapisano,” je dodal.
“Politični apetiti nasprotnikov tega zakona več kot očitno presegajo njihovo zavzemanje za čisto pitno vodo,” pa je menila Mateja Udovč (SMC). V SMC po njenih besedah močno podpirajo idejo zakonodajnega procesa, v katerem ima ključno vlogo mnenje ljudstva, a menijo, da je osnovni predpogoj za pravilen potek takšnega procesa objektivna seznanitev javnosti z vsemi relevantnimi dejstvi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!