Podivjana reka Meža je v prvih dneh avgusta naplavila tudi tri glavne sovražnike, s katerimi prebivalci Zgornje Mežiške doline živijo že vrsto let. Svinec, kadmij in cink. Meža jih je tokrat s seboj odnesla vse do reke Drave, zato so območja onesnažena tudi tam, kažejo najnovejše analize Agencije za okolje. Kje so vrednosti težkih kovin najbolj kritične in kaj to pomeni za zdravje prebivalcev? NIJZ že napoveduje nov biomonitoring, torej odvzem krvi triletnikom z območij, ki so zaradi poplav najbolj obremenjena s težkimi kovinami.
Arso je tokrat vzorčil sediment, ki so ga poplave nanosile, in sama tla na porečjih rek, ki so v začetku avgusta povzročile največ škode. Vzorce so strokovnjaki odvzeli na 21 mestih ob porečju Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure, pod drobnogled pa vzeli kovine in mineralna olja. Slednja zato, ker je med poplavami prišlo tudi do izlivov denimo kurilnega olja.
Analiza je pokazala, da so bila na nekaterih območjih tla onesnažena že pred poplavami, denimo v Sneberjah, v Litiji in Celju, a kritične vrednosti tam niso presežene. Kot najbolj problematično se je po pričakovanjih izkazalo porečje Meže, saj ima Zgornja Mežiška dolina izredno dolgo tradicijo rudarjenja in predelave svinčeve rude.
Na Arsu so ugotovili, da je v Črni na Koroškem sediment, ki so ga nanesle poplave, manj onesnažen od tal. Na območju Mežice in Žerjava so vrednosti v sedimentu primerljive z vsebnostjo v tleh, na območju Prevalj in Dravograda pa so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v tleh.
“Poplave so onesnaženje prenesle še v Spodnjo Mežiško dolino vse do reke Drave, kjer so težke kovine pristale na okoliških zemljiščih,” je rezultate vzročenja predstavila Janja Turšič. Po njenih besedah je sicer najbolj kritična lokacija Poljana na meji med občino Mežica in Prevalje, kjer so izmerili za večkrat preseženo kritično vrednost kadmija.
Natančnejše podatke si lahko ogledate v spodnjih tabelah.
“Vsaka prisotnost svinca v telesu je škodljiva”
Ker so poplave odplaknile tudi 15 let ukrepov in truda, da bi vpliv toksičnih elementov čim bolj zamejili, pristojne čaka zdaj veliko dela. Meža je namreč razkrila površine, ki so bile do zdaj prav zaradi svinca preplastene.
V prvi fazi sanacije je zato po besedah strokovnega direktorja NIJZ Ivana Eržena ključnega pomena zmanjšanje prašenja, zaradi katerega se v zrak dvigajo nevarni delci (še posebej svinca), ki jih ljudje vdihujejo. “Kratkoročno je zato zelo pomembno mokro čiščenje površin, zlasti v okolici stanovanjskih objektov, šol in vrtcev,” je poudaril.
Prav najmlajši, še posebej triletniki, so najbolj ogroženi. Svinec namreč negativno vpliva na razvoj živčevja, tri leta stari malčki pa se pogosto igrajo na tleh, roke dajejo v usta, kar pomeni, da svinec hitreje pride v njihovo telo. Še več: njihov prebavni trakt absorbira 10-krat več svinca kot prebavni trakt odrasle osebe. “Da vidimo, kakšne so razmere, bomo opravili biomonitoring. Povezali se bomo z zdravstvenimi ustanovami in za triletnike organizirali odvzem krvi iz prsta,” je napovedal.
Biomonitoring nameravajo razširiti tudi na območja, ki ga 15-letni program za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini ni pokril. Pod drobnogled bodo torej vzeli tudi kri otrok iz občin Prevalje, Ravne in Dravograd. “Če se bo izkazalo, da otroci niso pretirano obremenjeni s svincem, bomo zelo veseli, kar pa ne pomeni, da prebivalcev ne bomo opozarjali, naj upoštevajo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo izpostavljenost prahu,” je dejal Eržen.
Katere? NIJZ mokro čiščenje priporoča tudi v stanovanjih in hišah, ko zunaj prihaja do prašenja, pa je ključno, da zapirajo okna. Pri delu, kjer se praši, uporabljajte zaščitne maske in rokavice,” svetujejo. Pred vstopom v dom naj si prebivalci sezujejo čevlje, hišnim ljubljenčkom pa obrišejo tačke. Po delu se je dobro preobleči, sadje in zelenjavo z vrtov, kjer se praši, pa skrbno oprati.
Kam s tonami onesnaženega mulja?
Kot je pojasnila Tanja Bolte z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, so občine prosili za približne podatke, koliko potencialno onesnaženega mulja so poplave pustile za seboj. “Količine so res velike, potrebno bo izredno veliko število tovornjakov, da bodo ta material odpeljali,” je pojasnila.
A še preden se tega lotijo, morajo počakati na rezultate dodatnega vzorčenja, ki so ga izvedli v ponedeljek, in bo pokazalo, ali je material nevaren ali ne. Od tega bo namreč odvisno, kaj bodo z njim naredili. Če se bo izkazalo, da ni onesnažen, ga bodo lahko uporabili v gradbeništvu ali kmetijstvu, v nasprotnem primeru bo treba poskrbeti za varno skladiščenje.
“Možne lokacije že imamo na mizi, ne vemo pa, če bi dolina prenesla vse te prevoze tornjakov, zato je najbolj smiselno, da ta material ostane znotraj občin, v katerih je zdaj,” je dejala Bolte. Več podrobnosti je v posnetku spodaj.
Ne v dravograjski, ne prevaljski občini nimajo lokacij, kamor bi lahko trajno deponirali mulj kot nevaren odpadek, sta povedala tamkajšnja župana. “Če pa bo ta mulj klasificiran kot nenevaren odpadek, bomo skupaj z institucijami poiskali ustrezna zemljišča, kjer bi se ta mulj lahko ob reki Meži deponiral,” je dejal župan Dravograda Anton Preksavec. Za zdaj tudi nimajo odgovorov na vprašanja, kje dobiti ustrezno nadomestno prst za lokacije, kjer bi bilo treba zamenjati kmetijsko zemljo.
Bolte je predstavila tudi vrsto ukrepov, ki bodo vključeni v zakon o obnovi in bodo zajemali pet najbolj prizadetih koroških občin. Eden izmed njih je stabilizacija tal in preprečevanje prašenja. S številnih cest so poplave odnesle asfalt, zato vsaka vožnja po njih dviguje tudi nevarne delce, kot je svinec.
Med ukrepi je zato tudi preplastitev cestišč in javnih površin, ureditev lokacij za varno vrtnarjenje, nadaljnji monitoring okoljskih parametrov pa tudi priprava letnih poročil. Z njimi bodo lahko ob koncu leta potegnili črto, kateri ukrepi delujejo in kateri ne.
Prevaljski župan Matic Tasič se je ob tem odzval, da so predstavniki države pred leti, ko se se odločali o občinah, ki jih bodo vključili v okoljski sanacijski program, za občino Prevalje rekli, da tam onesnaženost zemlje ni takšna, da bi terjala ukrepe. Zato danes govoriti o tem, da je na tem območju bilo onesnaženje že prej, ne vzdrži, pravi župan Tasič.
Poudarja, da zdajšnji rezultati kažejo na veliko onesnaženost s težkimi kovinami v celotni Mežiški dolini, zaradi česar so po njegovih besedah lahko vsi zaskrbljeni, zato pričakujejo ukrepe.
“Mogoče smo res pričakovali preveč, stroka ne deluje na tako kratek rok. Nas pa skrbi, ker kljub temu, da škropimo asfaltne površine, se ta mulj ob vetru in suhem vremenu raznaša in ga vdihavamo. Kaj to pomeni na dolgi rok, nihče ne ve oziroma ne da informacije,” je po predstavitvi rezultatov analiz dejal Tasič. Mokro čiščenje cest na Prevaljah že izvajajo, a župan pravi, da zmogljivosti za to nimajo dovolj, stroški s tem pa so veliki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!