Večja vodnatost slovenskih rek je vplivala pozitivno na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah v mesecu juliju. Ta se je na medletni ravni povečala za 36 odstotkov.
Proizvodnja električne energije je julija znašala 1.390 gigavatnih ur (GWh) in se je v primerjavi z junijem povečala za tri odstotke, medletno pa za 36 odstotkov. Ob bistveno boljši vodnatosti se je medletno najbolj, za 142 odstotkov, povečala proizvodnja v hidroelektrarnah, ki je bila za 11 odstotkov večja tudi v mesečni primerjavi.
Hidroelektrarne so julija proizvedle 520 GWh električne energije. Jedrska elektrarna v Krškem jo je proizvedla 510 GWh, kar je štiri odstotke več kot julija lani in tri odstotke več kot junija, termoelektrarne pa so jo proizvedle 301 GWh, kar je 11 odstotkov več kot lani in tri odstotke manj kot junija, je danes objavil državni statistični urad.
Manjši uvoz, večja poraba
Slovenija je sedmi letošnji mesec uvozila 611 GWh, izvozila pa 1.025 GWh električne energije. V primerjavi z lanskim julijem je bil uvoz za 24 odstotkov manjši, izvoz pa za 35 odstotkov večji.
Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za pet odstotkov večja kot pred enim letom.
Gospodinjstva so julija porabila 227 GWh električne energije, šest odstotkov manj kot julija lani, v mesečni primerjavi pa se je poraba povečala za dva odstotka. Poslovni subjekti so medtem porabili 593 GWh oz. 10 odstotkov manj v medletni primerjavi in dva odstotka manj v mesečni primerjavi.
Manjša oskrba z energenti, razen pri koksu in rjavem premogu
Količina oskrbe z energenti se je zmanjšala pri vseh kategorijah, razen pri koksu ter pri rjavem premogu in lignitu. Oskrbi pri teh dveh spremljanih kategorijah sta se v primerjavi z junijem povečali za 10 odstotkov oziroma za tri odstotke.
Po drugi strani so se zmanjšale količine oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 20 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 19 odstotkov, dizelskim gorivom za 18 odstotkov, zemeljskim plinom za 12 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 11 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 11 odstotkov, motornim bencinom in ekstra lahkim kurilnim oljem pa za po šest odstotkov.
V primerjavi s prejšnjim julijem pa so upadle količine oskrbe s črnim premogom in antracitom za 31 odstotkov, dizelskim gorivom za 28 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 23 odstotkov, zemeljskim plinom za tri odstotke in koksom za dva odstotka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje