Putinov zakon: To bodo po novem lahko storili Rusom, ki živijo v tujini

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki ruskim oblastem omogoča zaseg premoženja in bančnih sredstev Rusov, ki živijo v tujini in so obtoženi delovanja “proti interesom Rusije”, poroča The Moscow Times.

Zakon bo začel veljati 1. septembra. Po navedbah The Moscow Times zajema širok nabor očitkov, med njimi “diskreditacijo” ruske vojske, pozive k sankcijam proti Rusiji, kršitve zakonodaje o “tujih agentih”, povezave z “nezaželenimi” organizacijami in spodbujanje “ekstremizma”.

Zaseg mogoč že ob vložitvi obtožbe

Ključna novost zakona je, da ruskim oblastem za zaseg premoženja ne bo več treba čakati na sodbo sodišča. Premoženje in bančna sredstva bo mogoče zaseči že v trenutku, ko je oseba obtožena.

To pomeni, da lahko oblast ukrep izvede še pred sojenjem in tudi v odsotnosti obtoženega. V praksi zakon omogoča hitro finančno kaznovanje Rusov, ki živijo v tujini in jih ruske oblasti obravnavajo kot politične nasprotnike.

Nov pritisk na izgnane novinarje in aktiviste

Ruska sodišča so kritike Kremlja, ki živijo v tujini, že doslej pogosto kaznovala z globami in drugimi ukrepi. Novi zakon pa po poročanju The Moscow Times ta pritisk formalizira in širi.

Ukrep bi lahko prizadel predvsem izgnane novinarje, aktiviste, opozicijske politike in druge javne kritike Kremlja, ki so po začetku vojne v Ukrajini ali zaradi represije zapustili Rusijo.

Zakon naj bi ščitil ruske vojake

Zakon so oktobra lani najprej predlagali regionalni poslanci v ruski republiki Tatarstan, državna duma pa ga je sprejela konec maja.

Predsednik dume Vjačeslav Volodin je zakon med parlamentarno obravnavo podprl in ga predstavil kot ukrep za zaščito ruskih vojakov, ki se tvegajo življenje v Ukrajini, medtem ko disidenti na varnem neupravičeno kritizirajo Rusijo.

Kritiki Kremlja zakon razumejo kot še en instrument pritiska na politične nasprotnike v tujini. Ruske oblasti so v zadnjih letih že močno razširile pooblastila proti posameznikom in organizacijam, ki jih označujejo kot “tuje agente”, “nezaželene organizacije” in “ekstremistične”, s katerimi omejujejo delo neodvisnih medijev, nevladnih organizacij in opozicije.