Prehod Zdravstvenega doma Ljubljana iz komunikacije po elektronski pošti na spletni portal za paciente je številne razburila. Starejši menijo, da gre za diskriminacijo tistih, ki nimajo tehnologije ali sposobnosti. V Zdravstvenem domu Ljubljana pa poudarjajo, da nadomeščajo le elektronsko pošto in ne tudi ostalih poti naročanja. Ob tem opozarjajo, da je komunikacija prek elektronske pošte nepregledna in nestrukturirana. Pogosto ni razvidno niti, kdo pošilja elektronsko pošto, niti, kdo ima določene zdravstvene težave.
Iz Zdravstvenega doma Ljubljana so nedavno sporočili, da prehajajo na nov način elektronske komunikacije prek spletnega portala za paciente. Odločitev je številne razburila, v Sindikatu upokojencev Slovenije so prepričani, da gre za diskriminacijo tistih, ki nimajo tehnologije, znanja in možnosti za digitalno komuniciranje. Zaradi tega je postopek uvedel tudi zagovornik načela enakosti.
Po razburjenju, ki ga je povzročila uvedba portala, je strokovna direktorica zdravstvenega doma Tea Stegne Ignjatovič še dodatno pojasnila razloge za odločitev in delovanje portala.
Spomnila je, da se ambulante družinske medicine v zadnjih treh letih, tudi na račun epidemije koronavirusa, soočajo s povečanjem števila telefonskih klicev in elektronskih sporočil. Zaposleni so zaradi tega obremenjeni in imajo manj časa za osebne obravnave bolnikov.
Iz elektronske pošte pogosto ni jasno niti, kdo ima določene zdravstvene težave
Eden izmed ciljev portala je razbremenitev zdravstvenega osebja in tako povečanje dostopnosti zdravnikov za bolnike. “Komunikacija po elektronski pošti je ob tako povečanem obsegu popolnoma nepregledna in nestrukturirana. Pogosto iz sporočil ni razvidno niti, kdo jih pošilja, niti, kdo je pacient, ki ima določene zdravstvene težave. To pomeni, da morajo zdravstveni timi dodatno preverjati informacije po elektronski pošti ali telefonu,” je strokovna direktorica opisala stanje.
Stegne Ignjatovič je opozorila tudi, da komunikacija po elektronski pošti ni varna. Glede na zakonodajo pa izmenjava zdravstvenih podatkov po elektronski pošti ni dovoljena, če ti niso ustrezno kodirani. A je kodiranje priponk zahtevno. Bolniki pa imajo pogosto težave, ker ne najdejo kode in ne znajo odpreti priponke. “V tem primeru ponovno vzpostavljajo stik z ambulanto,” je dodala. “S portalom smo na aktiven način pristopili k iskanju rešitev pri izboljšanju dostopnosti do zdravnika,” je rekla. Portal omogoča varno in strukturirano izmenjavo podatkov med ambulanto ter pacientom.
Portal je že integriran v zdravstveno-informacijski sistem. To pacientom omogoča pregled nad izdanimi zdravili, obnovljivimi recepti, izdanimi napotnicami za kontrolne preglede in njihovo veljavnostjo. V zdravstvenem domu upajo, da bo portal pripomogel tudi k temu, da bo manj bolnikov poklicalo, da bi preverili veljavnost napotnice ali naročili še veljaven recept. Nadgradnje portala pa bodo mlajšim generacijam omogočale tudi urejanje bolniškega dopusta.
Komunikacija prek portala je bolj pregledna kot elektronska pošta, tveganje, da bi spregledali sporočilo, pa je minimalno.
Portal nadomešča le elektronsko pošto in ne posega v ostale poti naročanja
“Portal je le ena od oblik vzpostavitve stika z ambulanto. Nadomešča zgolj elektronsko pošto, ne posega v ostale poti naročanja in še manj v obravnavo bolnikov,” je poudarila Stegne Ignjatovič. Elektronska komunikacija ne sme in ne more nadomestiti osebne obravnave v ambulanti. Namenjena je predvsem urejanju administrativnih storitev, kot so naročanje receptov, napotnic, urejanju bolniškega dopusta in naročanju na pregled s kratkim opisom zdravstvenih težav. Za vse paciente tako še vedno ostajajo vse ostale poti naročanja, kot so telefon, osebni stik ali navadna pošta.
Družinska zdravnica Špela Tevžič je pojasnila, da se lahko pacienti na portal registrirajo osebno v ambulanti, na informativnih točkah v vseh enotah ZD Ljubljana, ki že uporabljajo portal, ali neposredno prek spleta, če že imajo digitalno potrdilo. Vpis v portal poteka v dveh korakih, saj pacient ob poskusu vpisa prek elektronske pošte prejme šestmestno geslo, kar po njenih besedah zagotavlja dodatno varnostno preverjanje. (STA)
“Razumemo skrb in negotovost med starejšimi”
Portal so začeli uporabljati postopoma. “Zavedamo se, da vsak napredek potrebuje določeno obdobje prilagoditve, vendar je digitalizacija nujno potrebna tudi iz vidika pomanjkanja in preobremenjenosti zdravnikov ter ostalih zdravstvenih delavcev,” je dejala strokovna direktorica.
V enoti Šentvid se je postopoma na portal registriralo 40 odstotkov opredeljenih pacientov, ki so bili v večini tudi uporabniki elektronske pošte. “Naše izkušnje s portalom so dobre, tudi med starejšimi pacienti, sploh ko ugotovijo, kaj vse jim prinaša portal,” je dodala.
“Razumemo skrb in negotovost sploh med starejšimi,” je rekla Tea Stegne Ignjatovič. Predstavnike Srebrne niti in Mestne zveze upokojencev Ljubljana so povabili na sestanek, da bi jim predstavili portal in razrešili vse dvome, ki se pojavljajo v javnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje