Predstavniki civilne družbe, stroke in lastniki zemljišč so predstavili ključne dileme, ki že več let spremljajo projekt izgradnje povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.
Predstavniki civilne družbe, stroke in lastniki zemljišč so v okviru javne razprave o okoljski demokraciji v Sloveniji predstavili ključne dileme, ki že več let spremljajo projekt izgradnje povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Po oceni lastnikov je problem v nezakonitem izvajanju posegov na njihovih zemljiščih.
Konflikt med lastniki zemljišč eskaliral
Projekt izgradnje povezovalnega kanala C0 že več let mineva v znamenju glasnih nasprotovanj lokalnega prebivalstva, nevladnih organizacij pa tudi stroke, pri čemer gredo svarila v smeri, da kanal ogroža poglavitni vir pitne vode za Ljubljano z okolico, je v uvodu razprave spomnila mestna svetnica stranke Vesna v Ljubljani Jasminka Dedić in dodala, da je konflikt med lastniki zemljišč in mestno občino Ljubljana kot glavno investitorko projekta eskaliral do te mere, da je morala na lokaciji del pred kratkim posredovati tudi policija.
Ta je enemu od lastnikov zemljišč ob trasi kanala in sodelujočemu na današnji razpravi Alešu Mrzelu tudi odvzela prostost. Ta je med glavnimi razlogi za izražanje nasprotovanja projektu izpostavil nezakonito izvajanje posegov na zemljišča ob trasi kanala. Poleg tega je prepričan, da bo izgradnja kanala ogrožala pitno vodo prihodnjim generacijam. “Lastniki zemljišč vseskozi zahtevamo, da se pri potencialnih posegih upoštevata slovenski pravni red in evropska konvencija o človekovih pravicah. Na območju mestne občine pa očitno velja nek drug pravni red,” je dejal in dodal, da so bili v zadnjih letih s strani upravnih enot in občine deležni 70 razlastitev oz. omejitev lastninskih pravic.
Kot je še poudaril, bi moral biti kanal zgrajen že pred štirimi leti, ampak še vedno ni zaradi “diletantsko pripravljenih načrtov, nezakonito pridobljenih gradbenih dovoljenj in neveljavnih služnostnih pogodb v zemljiških knjigah”. “Mol si s svojim pristopom k projektu sama zabija avtogole,” je orisal.
V okviru razprave je tekla debata tudi o tveganjih za prenos fekalnih izlivov v podtalnico. Kot je povedal hidrogeolog iz Geološkega zavoda Joerg Prestor, so glede kanala C0 pripravili programov zaščitnih ukrepov ter usmeritve in ocenili tveganja v različnih scenarijih. Glede materialov in tesnosti cevovodov je povedal, da je “na papirju vsak vodotesen”, v praksi pa se izkaže prav nasprotno. Ob tem je omenil tako imenovani švicarski model, ki predvideva, da cevovodi niso zakopani pod zemljo, ampak so vidni, na podlagi česar lahko hitreje zaznamo morebitna puščanja. O posameznih onesnaževalih na območju ljubljanskih vodnih virov pa je izpostavil, da dušik in nitrati niso tako pereč problem kot novodobna onesnaževala – pesticidi.
Sredstva omogočajo, da bi lahko kanal potegnili drugje
O pomembnosti vodonosnika Ljubljansko polje za več kot 300.000 državljanov pa je spregovoril geolog Mihael Brenčič. Po njegovih besedah so vodni viri, ki so pod vplivom kanala C0, izredno pomembni, ker za njih v Ljubljani ni nadomestila. Gre namreč za visoko izdaten in kakovosten vodonosnik, ki bi lahko glede na svoje zmogljivosti priskrbel še za višje zalogo vode. “Oporekamo temu kje kanal teče. Današnja sredstva namreč omogočajo, da bi lahko kanal potegnili drugje, kjer ne bi vplival na vodne vire v Klečah,” je še izpostavil.
Kritičen do projekta je bil tudi Tomaž Ogrin iz okoljskega centra Alpe Adria Green. “Zdrav razum pove, da fekalij ne boš peljal čez pitno vodo,” je povedal in se ob tem zavzel, da bi morali poleg na primer energetike med kritično infrastrukturo umestiti tudi vire pitne vode za več kot 100.000 prebivalcev. Ob tem je opozoril tudi na dejstvo, da v primeru projekta ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, k čemur je v preteklosti pozval tudi DZ.
Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij pa je glede kanala C0 ocenil, da v kolikor je “civilna družba na nogah”, je bil postopek verjetno izpeljan na način, ki ni upošteval pripomb širše skupnosti. Ob tem je pristojne organe, ki bi se morali bolje zavedati svoje družbeno-socialne funkcije, pozval, da se morajo pogovori o teh stvareh izvesti vnaprej.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje