Po informacijah N1 so v prvem tednu po volitvah poleg prvih neformalnih koalicijskih pogovorov stekli tudi že prvi neformalni pogovori o morebitni združitvi Gibanja Svoboda z LMŠ in SAB, ki sta ostali pred vrati državnega zbora. V poslansko skupino Gibanja Svoboda gredo strokovni sodelavci poslanske skupine LMŠ, položaji v vladi pa naj bi se obetali tudi nekaterim dosedanjim poslancem teh dveh strank. Kaj pa Alenka Bratušek in Marjan Šarec?
Marjan Šarec se je s svojo LMŠ pred štirimi leti na parlamentarnih volitvah uvrstil na drugo mesto. Uspelo mu je sestaviti manjšinsko vlado, po njegovem odstopu jo je ob sodelovanju tedanje SMC sestavil takrat prvouvrščeni Janez Janša.
Štiri leta kasneje je LMŠ na nedeljskih volitvah zbrala vsega 3,73 odstotka glasov oziroma 44.053 glasov. Ostala je pred vrati parlamenta, zmanjkalo jim je približno 3.250 glasov. Šarec je sicer v domačem Kamniku prejel 13,09 odstotka oziroma 2748 glasov, kar je najboljši rezultat med vsemi kandidati LMŠ, a obenem 3412 glasov manj kot pred štirimi leti, ko je v svojem okraju zmagal s 36,32 odstotka oziroma 6160 glasovi.
Prav razočaranje nad rezultatom in nezadovoljstvo z nekaterimi potezami Šarca po besedah več virov v LMŠ botrujeta dejstvu, da je v stranki precej naklonjenosti čimprejšnji združitvi z Gibanjem Svoboda Roberta Goloba.
Golob je že večkrat dal vedeti, da namerava kadre pritegniti tudi iz vrst civilne družbe, pa tudi iz nekaterih strank. Omenil je iz parlamenta izpadli članici koalicije KUL (LMŠ in SAB), pa tudi Vesno in Dobro državo. Po informacijah N1 so prvi pogovori o tem že stekli.
Večji del od okoli 15 strokovnih sodelavcev v poslanski skupini LMŠ naj bi po naših informacijah prešel v poslansko skupino Gibanja Svoboda. Prišli bodo tudi iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki jo vodi nekdanja poslanka SMC Janja Sluga, zdaj na listi Gibanja Svoboda ponovno izvoljena v državni zbor.
Odprto vprašanje pa je še, kaj bosta v novi vladi predsednika LMŠ in SAB Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Po naših informacijah naj bi bila pripravljena sprejeti morebitno ministrsko mesto in tudi o tem pogovori že potekajo. Če se bodo v nastajajoči koaliciji dogovorili, da tudi Bratušek in Šarec postaneta ministra, nekaj nasprotovanja temu naj bi namreč bilo, bi resorje dobila iz kvote Gibanja Svoboda.
Prav tako naj bi bili za Goloba, denimo za mesta državnih sekretarjev ali direktorjev direktoratov na ministrstvih, zanimivi tudi drugi kadri iz LMŠ in SAB, med njimi tudi nekateri poslanci, kot so Maša Kociper, Jerca Korče, Brane Golubović in Tina Heferle.
Heferle je bila v dneh po volitvah na Facebooku sicer zelo kritična do vodstva LMŠ: “Roko na srce – tudi če bi prestopili parlamentarni prag za minimalni delež procenta, bi bil to še vedno poraz in neuspeh, zaradi katerega bi morali Nekateri (neformalni nosilci in odločevalci) prevzeti odgovornost in reči: mea culpa,” je zapisala Heferle.
Viri v LMŠ sicer njenemu zapisu ne pripisujejo večjih posledic, prav tako se Šarec s Heferle ni spuščal v javno polemiko. Bo pa o rezultatu in o nadaljnjih korakih, tudi o možnosti združitve z Gibanjem Svoboda, že v kratkem razpravljal izvršni odbor LMŠ. Odstopov članov vodstva po informacijah N1 ne gre pričakovati, čeprav so se pogovarjali tudi o tej možnosti. Poleg tega je bilo neuradno slišati tudi nekaj kritik na račun Šarčevih nastopov na soočenjih in očitkov, da poslanci v kampanji niso bili dovolj izpostavljeni.
Po nekaterih ocenah bi se lahko proces združevanja Gibanja Svoboda, LMŠ in SAB, če bodo vsi za, začel že poleti. Najprej bi se predsedniki k temu pisno zavezali, nato bi se morali o tem izreči organi strank, jeseni pa bi se lahko odvil tudi že združitveni kongres. Ta bi lahko bil še pred lokalnimi volitvami, ki bodo predvidoma oktobra ali novembra, in na katerih bi lahko imeli LMŠ in SAB brez združitve z Gibanjem Svoboda precej težav. Pa tudi Golobova stranka bi jih lahko imela, saj Golob ne skriva, da vseh kadrov, ki jih potrebuje, sam nima.
V Gibanju Svoboda zaenkrat pravijo, da razen Golobovih napovedi, da se zanimajo za strokovne kadre drugih strank in da bo to prvi korak k združevanju strank, ni še nič dogovorjeno. Je pa v tej stranki veliko ljudi, ki so s člani SAB in LMŠ sodelovali že v strankah LDS, Zares in Pozitivna Slovenija. Nenazadnje je bil tudi Robert Golob podpredsednik strank SAB (takrat še ZaAB) in Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, Brane Golubović (LMŠ) pa nadomestni poslanec za Alenko Bratušek, ko je ta vodila vlado Pozitivne Slovenije. Član te stranke je bil takrat kot župan Kamnika tudi Marjan Šarec.
Viri, ki so sodelovali v več strankah med naštetimi, se strinjajo, da se je po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda znova ponudila dobra priložnost za združitev levo-liberalnih strank, pri čemer jim ni nepomembno niti dejstvo, da je Gibanje Svoboda prva nova stranka z močno podporo po dolgem času, ki ne nosi imena predsednika stranke.
Ob tem vlečejo vzporednice z letom 1994, ko so se na Bledu na združitvenem kongresu v LDS povezale štiri stranke. Golob sicer pravi, da bo Svoboda vedno Svoboda in da se nikoli ne bo preimenovala v LDS. “Res pa je, da bomo poskušali slediti pozitivni dediščini dr. Drnovška, ki je znal združevati ljudi, ki so si bili po vrednotah blizu, pa mogoče različni v pogledih na nekatere rešitve,” je dejal za TV Slovenija.
Več o tem naj bi bilo znanega v torek, ko se bodo sestali predsedniki strank bodoče koalicije, znana naj bi bila že imena prvih ministrov in okviren kadrovski razrez po koalicijskih strankah, pa tudi sicer se bo po napovedih naših virov največ dogajalo prav prihodnji teden, ko se večina glavnih akterjev vrne z dopustov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje