Znana bo odločitev v zadevi hrvaških ribičev proti Sloveniji. O čem so odločali sodniki?

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bo v danes objavilo odločitev v zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji. Pritožnika sta hrvaška ribiča, ki trdita, da jima je bila pred slovenskim sodiščem kršena pravica do poštenega sojenja v primeru prekrškov v Piranskem zalivu. O čem je odločalo sodišče?

Franka Makovac in Michael Latin sta hrvaška ribiča, ki so ju na delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji, ustavili slovenski organi – policija oziroma ribiška inšpekcija.

Franka Makovac je bila marca 2018 kaznovana s 500 evri globe zaradi nezakonitega prehoda državne meje, Latin pa februarja 2020 z 840 evri globe, ker naj bi preprečil ribiškemu inšpektorju dostop do plovila oziroma oviral uradno dejanje ter ker naj ne bi imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah. Prisotna je bila tudi hrvaška policija. Latin v pritožbi med drugim opozarja, da je bilo že v plačilnem nalogu navedeno, da je dostop slovenskemu ribiškemu inšpektorju do njegovega plovila preprečila hrvaška policija, in ne on sam.

Kje so slovenski organi ustavili Latina in kje Makovac, si lahko pogledate na spodnjem zemljevidu.

Vprašanje pravice do poštenega sojenja

Njuna pritožba v Strasbourg se ne nanaša na potek meje ali dovoljenje za ribolov, ampak trdita, da v slovenskih prekrškovnih postopkih nista bila deležna poštenega postopka. Pri tem se sklicujeta na 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.

Makovac in Latin sta prejela globo policije oziroma ribiškega inšpektorata, zoper plačilna naloga pa sta vložila zahtevo za sodno varstvo na okrajno sodišče v Kopru. To je njuni zahtevi zavrnilo, ne da bi zaslišalo njiju ali predlagane priče. Pritožila sta se na višje sodišče v Kopru, ki je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Nato sta vložila še ustavni pritožbi, ki ju je ustavno sodišče decembra 2022 zavrglo.

Makovac in Latin pred ESČP trdita, da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja, med drugim zato, ker v postopku pred sodiščem nista bila zaslišana oziroma ni bilo ustne obravnave.

Po slovenski zakonodaji zaslišanje ali ustna obravnava v prekrškovnih postopkih nista obvezna. V praksi se ju izvede v približno 40 odstotkih primerov, ko se (domnevi) storilec prekrška obrne na sodišče.

Kakšne bodo posledice odločitve ESČP?

Če ESČP v sodbi ugotovi, da je bila ribičema kršena pravica do poštenega sojenja, lahko Makovac in Latin v Sloveniji podata pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. O zahtevi odloča vrhovno sodišče, ki lahko med drugim razveljavi sodbo in zadevo vrne v novo sojenje.

ESČP lahko ribičema ob ugotovljeni kršitvi prisodi tudi denarno odškodnino.

Zadevi Makovac in Latin sta sicer del večje skupine pritožb hrvaških državljanov proti Sloveniji. Gre za okrog 800 zadev, povezanih s prekrškovnimi postopki na morju, ki po arbitraži pripada Sloveniji (ne gre za 800 ribičev, ampak za toliko pritožb, nekateri ribiči so jih vložili več za več prekrškov).

Če bo ESČP ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja, lahko Slovenija v treh mesecih zahteva, da se zadeva predloži v odločanje velikemu senatu ESČP. Gre za obliko pritožbe na ESČP, ki pa je uspešna zelo redko, le v okrog pet odstotkih primerov.

Ko sodba postane pravnomočna, mora država v največ šestih mesecih odboru ministrov Sveta Evrope, ki nadzira izvrševanje sodb ESČP, predložiti akcijski načrt ali poročilo o ukrepih za izvršitev sodbe. Ti lahko glede na ugotovljeno kršitev vključujejo tudi spremembo zakonodaje ali sodne prakse, s katero bi preprečili podobne kršitve v prihodnje.