Projekt SpaceDent pripravlja zobozdravstvo na večletne misije v vesolju. Slovenski študenti so med paraboličnim letom nad Atlantskim oceanom uspešno izvedli poskuse prepariranja zob in izdelovanja zobnih zalivk. Cilj je bil preučiti, ali so zobozdravstveni posegi v mikrogravitaciji dovolj nadzorovani za varno zdravljenje astronavtov.
Projekt SpaceDent združuje študente dentalne medicine, strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani (UL), ki so opravili preliminarno raziskavo, v kateri so primerjali varno uporabo zobozdravstvenih inštrumentov v simulirani breztežnosti in zemeljski gravitaciji. Glavni namen projekta je namreč narediti prvi korak k pripravi zobozdravstva za dolgotrajne misije na Luno in Mars.
Kot so že pred izvedbo poskusov sporočili sodelujoči, se človeštvo pripravlja na novo poglavje vesoljskega raziskovanja. Večletne misije na Luno in Mars predstavljajo nove izzive, med katerimi prednjači prilagoditvena sposobnost astronavtov na dolgotrajno bivanje v mikrogravitaciji.
Raziskava je svoj vrhunec dosegla med 20. novembrom in 1. decembrom letos, ko je iz Bordeauxa v Franciji vzletelo letalo Airbus A310 Zero-G. Kot je za STA pojasnil vodja projekta in študent dentalne medicine na Medicinski fakulteti UL Tine Šefic, so nad Atlantskim oceanom med paraboličnimi leti izvedli več kot 90 parabol, kar je študentom zagotovilo 30 minut breztežnosti. Raziskavo so izvedli tako, da so na parabolično letalo pritrdili dve konstrukciji, ki so ju v Peskovniku, odprtem laboratoriju Fakultete za strojništvo UL, pripravili študenti strojništva in elektrotehnike in sta ponazarjali poenostavljeno okolje zdravstvene ambulante.
“Na sredini sta bili glavi lutk, na katerih smo izvedli posege vrtanja in plombiranja,” je dejal Šefic, ki je skupaj s kolegom Rokom Gerbcem, prav tako študentom dentalne medicine, simulirane zobozdravstvene posege tudi izvajal.
Konstrukciji so preučevali v treh raziskovalnih skupinah, prvo so izvedli med parabolo, torej v pogojih mikrogravitacije, drugo in tretjo skupino, ki sta bili kontrolni, pa so izvedli med mirnim letom, ter ko je letalo mirovalo na tleh, je pojasnil Šefic.
Raziskava je po njegovih besedah potekala brez večjih zapletov. Iz obdobij mikrogravitacije, stabilnega leta ter mirovanja letala so pridobili 72 vzorcev prepariranih in 36 vzorcev plombiranih zob, ki jih bodo v naslednjih dneh slikovno obdelali in analizirali. “Nad nadzorom instrumentov v breztežnosti smo bili prijetno presenečeni, kljub temu pa je za bolj podrobne rezultate treba narediti celostno analizo rezultatov,” je dejal Šefic.
Rezultati, ki bodo objavljeni marca prihodnje leto, se bodo umestili v HREDA arhiv Evropske vesoljske agencije (ESA) in objavili v znanstvenih publikacijah. S tem se bo projekt SpaceDent tudi zaključil. “Ugotovitve raziskave in sodelovanje z ESA se bo predstavilo na znanstvenih in gospodarskih konferencah. Želimo pa si, da bi ugotovitve bile navdih mlajšim generacijam za nadaljevanje poti v smeri vesoljskega raziskovanja,” je še dejal Šefic.
SpaceDent je delo interdisciplinarne študentske raziskovalne skupine, ki sodeluje v programu ESA Academy Experiments. Kot je dejal vodja akademije pri Evropski vesoljski agenciji Joost Vanreusel, je projekt dober primer tega, kako morajo pri razvoju v vesoljskem sektorju sodelovati različni poklici. S projektom SpaceDent tako slovenski študenti po njegovih besedah “učinkovito sodelujejo pri doseganju skupnega cilja, ki lahko pripomore k napredku človeškega raziskovanja vesolja”.
Projekt SpaceDent je zaživel s podporo prodekanje medicinske fakultete za študijsko področje dentalne medicine Janje Jan, mentorja Aleša Fidlerja z medicinske fakultete, dekana medicinske fakultete Igorja Švaba in somentorja Simona Omana s fakultete za strojništvo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!