Zoisovi nagradi za življenjsko delo komunikologu Slavku Splichalu in kemičarki Mileni Horvat

Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra.

Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti.

Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema.

Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.

Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.

Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso.

Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.