Zorčič meni, da si Janševa vlada podreja pravni sistem

Slovenija 14. Okt. 202119:062 komentarja
Delite:
Igor Zorčič
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič ocenjuje, da v Sloveniji spremljamo razgradnjo pravnega sistema, ki si ga vlada podreja za dosego strankarskopolitičnih ciljev.

Predsednik DZ Igor Zorčič je na Dnevih pravnikov ocenil, da smo priča razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada podreja za dosego strankarskopolitičnih ciljev. Nespoštovanje zakonov, prikrajanje prava politiki in poskusi slabitve družbene moči sodne veje oblasti in prava nasploh pa se vse bolj manifestirajo v širših družbenih posledicah, meni.

Predsednik DZ je v uvodnem nagovoru udeležencev 47. Dnevov slovenskih pravnikov, ki so ga objavili tudi na spletni strani DZ, ocenil, da je epidemija globoko zarezala v življenja in družbo. Ne glede na to pa “ne smemo pozabiti svobodnega duha ustavne ureditve in družbenega sistema, za katerega smo se odločili pred tridesetimi leti, saj bomo le tako našli pravo interpretacijo pravil”. “Pravo pa bo lahko odigralo svojo vlogo zagotavljanja predvidljivosti in enakosti pred zakonom. Epidemija nam je v tem oziru nastavila ogledalo,” je dejal. Za uspešno in dobro delujočo družbo, za zagotavljanje posameznikovega dostojanstva in njegove pravne varnosti je zaupanje državljank in državljanov v pravno državo izjemnega pomena, meni Zorčič. “Pravo, njegova avtonomija in avtoriteta, so zato na preizkušnji, in storiti moramo vse, da ga obvarujemo in da ga spoštujemo,” je bil jasen.

Zakon o STA eden najpomembnejših

Tega pa se mora zavedati najprej oblast. Ampak če vlada ne spoštuje zakonov, če “pod praznim izgovorom nesklenjene pogodbe” ne spoštuje zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki ga Zorčič označuje za enega pomembnejših zakonov s področja zagotavljanja medijske svobode, in če ne spoštuje sedmega protikoronskega zakona glede STA in če se vlada vmešava v izbiro delegiranih tožilcev, v zvezi s tem ne spoštuje sodb vrhovnega sodišča, “potem je očitno, da smo v teh težkih epidemioloških časih priča tudi razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada tako kot nekoč v prejšnjem sistemu podreja za dosego svojih strankarskopolitičnih ciljev”, je bil oster predsednik DZ.

Za premislek o sistemu izvolitve v sodniško funkcijo

Dotaknil se je tudi izbirnih postopkov za sodnike in poudaril, da je v ustavni demokraciji nosilec varstva pravic in pravne države v najširšem pomenu sodnik, zato njegov položaj zahteva zagotovitev popolne neodvisnosti, tako v relaciji do strank postopka kot tudi nasproti drugim vejam oblasti. Razprava o umiku izvolitve sodnikov iz državnega zbora tako ni nova, a nič manj aktualna. “Vendar se v njej nismo premaknili niti za mišjo dlako,” je ugotavljal.

“Menim, da je nastopil čas ne le za razpravo o tem, temveč za konkreten premislek, kako spremeniti sistem izvolitve v sodniško funkcijo,” je ob tem dejal Zorčič in poudaril: “Zavedati se je treba, da sodniki lahko odločajo tudi o odgovornosti funkcionarjev v vladi in parlamentu. Neodvisno pa lahko sodnik odloča samo takrat, ko ne obstaja bojazen o tem, da bi lahko njegove odločitve vplivale na njegovo imenovanje, napredovanje ali razrešitev.”

Govor je sklenil s prepričanjem, da udeležence srečanja vodi globoko prepričanje v temeljne postulate ustavnosti in zakonitosti, pravičnosti in poštenosti, zato verjame, “da si lahko kot družba in posamezniki vendarle obetamo krepitev pravne države in vsestranski napredek naše družbe”.

Tudi o svobodi izražanja na spletu

Pojav spleta je omogočil skoraj neomejeno izmenjavo mnenj, po drugi strani pa je ta možnost ogrozila pravico do zasebnosti, je v razpravi o svobodi izražanja na spletu v okviru 47. dnevov slovenskih pravnikov v Portorožu opozoril ustavni sodnik Rok Čeferin. Splet in družbena omrežja so omogočili skoraj neomejeno izmenjavo mnenj, po drugi strani pa je prav ta možnost ogrozila pravico posameznika do zasebnosti, je ocenil Čeferin in dodal, da mora pravo ohraniti stik z resničnostjo. Po njegovih besedah je zato zdaj morda čas, da se v razmerju med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti v večji meri zagotovi zaščito slednje na račun prve.

Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) je menil, da imamo opravka s spremembami, ki vnašajo tudi motnje v delovanje sistema in zaradi katerih se je treba ponovno vprašati o temeljnih pojmih, kot so: kaj je novinarstvo, kdo so novinarji ter kaj so mediji. “Tradicionalni časi, ko smo imeli radio, tisk in televizijo, so se končali,” je poudaril Milosavljević in dodal, da je zato na mestu tudi vprašanje, kdo se lahko sklicuje na določene novinarske privilegije ter ali lahko zasebna družba prepove nekomu objave in delovanje, pri čemer je navedel primer bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu je Twitter zaprl uporabniški račun.

Če je pred časom veljalo, da so spletne platforme relativno nevtralne, se je z afero Cambridge Analytica ta perspektiva obrnila, je navedla predavateljica na FDV Tanja Kerševan Smokvina. Prišlo je do zavedanja o protislovnosti tega novega komunikacijskega orodja, ki po eni strani omogoča relativno poceni mobilizacijo ljudi za naloge, ki krepijo demokracijo, po drugi strani pa širjenje dezinformacij in pozivov k sovraštvu. Direktor inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti Aleš Završnik je spregovoril o implikacijah avtomatizacije in o tem, ali lahko to, katere novice prejemamo, vpliva na naše razpoloženje in odločitve oz. ali plujemo v smer t. i. algokracije oz. vladavine algoritmov.

Komentari

Vaš komentar