Zunanji minister Kajzer zaradi suma zlorabe položaja ovadil Tanjo Fajon in njeno generalno sekretarko

Zuananje ministrstvo pod vodstvom Toneta Kajzerja je na specializirano državno tožilstvo zaradi suma zlorabe položaja poslalo kazensko ovadbo zoper bivšo zunanjo ministrico Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj, ki je bila v času ministrovanja Tanje Fajon generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu (MZEZ) in Tanjo Fajon tudi nominirala za posebno predstavnico EU za Sahel.

V kazenski ovadbi piše, da je posredovana nominacija oziroma kandidatura Evropski službi za zunanje delovanje, ki jo vodi Kaja Kallas, obsegala "pismo nominacije, podpisano s strani Barbare Žvokelj, takrat generalne sekretarke MZEZ, ki je bila neposredno podrejena takratni ministrici Tanji Fajon. Priloženo je bilo motivacijsko pismo kandidatke; življenjepis kandidatke; in pismo podpore takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije Roberta Goloba. Vlada o kandidaturi ni odločala. Kandidatura Tanje Fajon ni bila uvrščena na sejo vladne komisije za kadrovske in administrativne zadeve, niti ni bil z njo seznanjen odbor državnega zbora za zadeve EU, ki je bil takrat po konstituiranju novega državnega zbora že polno operativen".

"Vprašljiva veljavnost samega imenovanja se torej ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oziroma predlagateljstvu sploh ni odločal," med drugim piše v ovadbi.

Ovadba: "Komunikacija izključno po elektronski pošti"

Ker je generalna sekretarka zunanjega ministrstva nominacijo poslala v prvi osebi edine, torej v svojem imenu, je zunanje ministrstvu v ovadbi zapisalo tudi, da "takšno ravnanje že samo po sebi odpira resno vprašanje zakonitosti same nominacije, saj generalna sekretarka ministrstva ni organ, ki bi imel po slovenskem pravnem redu pristojnost za predlaganje kandidatov Republike Slovenije za tovrstne mednarodne funkcije".

Kot "posebej obremenjujoče" pa ovadba navaja "dejstvo, da iz uradnega odgovora ministrstva za zunanje in evropske zadeve izhaja, da sama kandidatura sploh ni bila znana kadrovski službi ministrstva niti drugim službam ministrstva. Ministrstvo nadalje priznava, da so vsi postopki in komunikacija v zvezi s kandidaturo potekali neposredno med Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj, izključno po elektronski pošti, brez uporabe običajnih diplomatskih poti in brez vključitve diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije".

Ovadba: "Sum, da je bilo povzročeno tudi oškodovanje Republike Slovenije"

Kot še piše v ovadbi, po oceni zunanjega ministrstva ostaja utemeljen sum, da sta Tanja Fajon in Barbara Žvokelj zavestno obšli zakonsko predpisan postopek ter izvedli uradna dejanja, za katera nista imeli ustrezne pravne podlage ter da sta s tem zlorabili položaj.

Pridobitev nominacije ovadba opredeljuje tudi kot nepremoženjsko korist, v nadaljevanju pa piše tudi, da "hkrati obstaja še utemeljen sum, da je bilo z navedenim ravnanjem povzročeno tudi oškodovanje Republike Slovenije."

Oškodovanje Republike Slovenije MZEZ v ovadbi opredeljuje na način, da država "ni zakonito izvršila svoje pristojnosti glede odločitve o kandidatu za položaj posebnega predstavnika Evropske unije, temveč je bila ta pristojnost dejansko uzurpirana s strani oseb, ki zanjo niso imele zakonskega pooblastila. Država je bila s tem prikrajšana za zakonit, transparenten in institucionalno pravilen postopek izbire svojega kandidata ter za možnost, da bi o tem vprašanju odločal organ, kateremu to pristojnost izrecno daje zakon. Posledično je bil okrnjen tudi ugled Republike Slovenije kot pravne države in njena verodostojnost pri izvajanju zunanjepolitičnih pristojnosti."

Kaj pravi Tanja Fajon?

Za komentar smo zaprosili tudi nekdanjo ministrico Tanjo Fajon, ki ga bomo objavili takoj, ko ga bomo prejeli.

V preteklih tednih pa je večkrat poudarila, da je bil postopek njene nominacije skladen s pravili, kar je potrdila tudi Evropska služba za zunanje zadeve, kjer je kandidirala za posebno predstavnico EU za Sahel. Večkrat je poudarila tudi, da se jo je skušalo na evropskem parketu tudi osebno diskreditirati.

Aktualna vlada je z argumentom, da postopek kandidature doma ni bil zakonit - kot je MZEZ zdaj zapisalo v kazenski ovadbi - z diplomatsko ofenzivo v Bruslju uspela doseči, da je Kaja Kallas na koncu kandidaturo Tanje Fajon umaknila, na položaj posebne predstavnice EU za Sahel pa je bila na koncu na predlog Kaje Kallas imenovana danska diplomatka Birgitte Nygaard Markussen.

Bo Barbara Žvokelj ostala še brez veleposlaniškega mesta?

Mnenja o tem, ali bi morala o kandidaturi za posebnega predstavnika EU odločati slovenska vlada ali ne, so sicer deljena. Nekdanji predsednik državnega zbora in mednarodni pravnik Milan Brglez je denimo pred časom za N1 dejal, da je v slovenski zakonodaji natančno določen le postopek izbire kandidata za evropskega komisarja, ne pa tudi za druge visoke položaje znotraj EU.

Dodal pa je, da kandidature Fajon očitno ni bilo mogoče voditi mimo vlade. Po njegovi oceni sicer ni nujno, da bi morala vlada odločati o kandidaturi Fajon: "Lahko bi samo izrazila podporo ali se seznanila s predlogom kandidature. Nenazadnje se odločitev na koncu sprejme na evropski ravni." Je pa tudi njemu padlo v oči dejstvo, da je Tanjo Fajon nominirala njena podrejena na ministrstvu.

Zelo verjetno se našim sogovornikom zdi tudi, da bo vodstvo zunanjega ministrstva preprečilo še odhod Barbare Žvokelj na veleposlaniški položaj na Dansko. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer ukaz o njenem imenovanju maja že podpisala, v tujino pa naj bi bivša generalna sekretarka MZEZ odšla čez slab mesec dni.