Druga najhladnejša prestolnica na svetu se sooča z rekordno vročino

Poletje v Astani je šele na polovici, pa so prebivalci kazahstanske prestolnice že prestali dva rekordna vročinska valova. 14. julija so se temperature povzpele na 39,5 stopinje Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura na ta datum v zgodovini (prejšnji rekord izpred 34 let je znašal 35,3 stopinje Celzija). Le tri tedne prej pa so izmerili najtoplejši 23. junij doslej s 36,8 stopinje Celzija, s čimer je bil rekord iz leta 1941 (36,4 stopinje Celzija) prav tako porušen.

Kazahstanski sistem za nujne primere je v zadnjih dneh prebivalce glavnega mesta pogosto opozarjal na vročino, saj so temperature vztrajale okoli 36 stopinj Celzija. Vendar Astana ni osamljena, saj se je živo srebro v številnih drugih kazahstanskih mestih povzpelo tudi do 44 stopinj Celzija na jugozahodu države ter od 45 do 48 stopinj Celzija na jugu in jugovzhodu države.

Po podatkih kazahstanske nacionalne hidrometeorološke službe naj bi se vročina v najtoplejših regijah vztrajala vse do konca julija.

Na družbenih omrežjih so se v zadnjih tednih pojavili videoposnetki z juga Kazahstana, na katerih prebivalci cvrejo jajca na površinah, ki jih je segrelo sonce.

Po podatkih Unicefa so skoraj skoraj tri četrtine kazahstanskega ozemlja izpostavljene podnebnim tveganjem, ki vplivajo na zdravje ljudi. Svetovna banka je v nedavnem poročilu opozorila, da bi se brez strožjih prilagoditvenih ukrepov število smrti, povezanih z vročino, v mestih po Evropi in Srednji Aziji do leta 2050 lahko potrojilo.

Kljub temu pa ni mogoče natančno opredeliti, koliko ljudi v Kazahstanu vsako leto umre zaradi hude vročine. Ministrstvo za zdravje je v odzivu za Euronews navedlo, da država trenutno ne zbira točnih nacionalnih podatkov o številu tovrstnih smrtnih žrtev.

Po navedbah ministrstva Kazahstan še nima pripravljenega nacionalnega akcijskega načrta za zaščito prebivalstva pred vročino, ki bi bil v celoti usklajen s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Nekatere elemente oblasti v Astani sicer že upoštevajo in uporabljajo, med drugim pošiljajo javna opozorila o vročini.

"Projekcije kažejo, da bi se lahko Kazahstan in Uzbekistan v bližnji prihodnosti soočila z največjim porastom stopnje smrtnosti zaradi vročinskih valov v Srednji Aziji – in to celo pri zmernih podnebnih scenarijih. Na žalost pa bo v prihodnjih letih le še huje," je za Euronews dejal Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo.

Po njegovih besedah bi morale vlade ukrepati že zdaj in ne bi smele čakati na naslednji vročinski val. Pripravljene bi morale imeti akcijske načrte za zaščito zdravja prebivalstva pred vročino že pred naslednjim poletjem, je opozoril Kluge.

Po podatkih WHO so države, ki so pripravile in uvedle akcijske načrte, zmanjšale presežno smrtnost zaradi hude vročine za približno 25 odstotkov.

Meteorologi ugotavljajo, da se Kazahstan segreva hitreje od svetovnega povprečja. Leta 2025 so tam zabeležili najtoplejše leto od začetka meritev, pri čemer je bila povprečna temperatura zraka za skoraj 2,98 stopinje Celzija nad podnebnim povprečjem. Ob tem tudi narašča število dni na leto s temperaturami nad 30 in 35 stopinjami Celzija, kar povečuje tveganje za nastanek suše.

Posledice poletne vročine pa segajo še dlje, tudi v druge letne čase. Zaradi zgodnjega taljenja snega spomladanske poplave nastopijo prej, posledično pa pride do pomanjkanja vode v vodnih zajetjih za namakanje. Milejše zime zmanjšujejo količino vlage, ki doseže globlje plasti zemlje, kar se odraža v slabših letinah kmetijskih pridelkov.

"Skoraj celotna regija Srednje Azije v toplem delu leta doživlja pogostejše in dolgotrajnejše vročinske valove. Do konca stoletja bomo zaradi taljenja ledenikov soočeni še z obdobjem hudega pomanjkanja vode. Rečni pretoki v porečjih številnih gorskih rek se bodo bistveno zmanjšali, kar predstavlja tveganja za vodno, prehransko in energetsko varnost v vsej Srednji Aziji," je za portal Euronews dejal Saulet Sakenov, analitik podnebnih projektov pri kazahstanskem uradu Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP).

Kazahstan sicer velja za enega vodilnih svetovnih izvoznikov pšenice. Zaradi rekordnih temperatur in sušnih obdobij, ki jih meteorologi napovedujejo tudi v prihodnosti, pa je prihodnost panoge pod velikim vprašanjem.