Blejski župan Anton Mežan je po letošnji kaotični poletni sezoni znova poudaril nujnost spremembe plovbnega režima na Blejskem jezeru. Za N1 je dejal, da je na jezeru preprosto preveč plovil vseh vrst, najbolj problematična pa se mu zdi gneča okoli otoka. Mežanova ideja, komu bi bilo dovoljeno pristajati na otoku, pa bo zagotovo razburila številne, ki se z različnimi plovili odpravijo do otoka.
Blejski župan Anton Mežan je že konec julija, ko so z Blejskega jezera reševali plavalce in suparje, napovedal, da bodo zaradi varnosti ljudi potrebne spremembe plovbnega režima na jezeru.
Letošnja poletna sezona je bila kaotična, kar je še utrdilo županovo prepričanje, da so spremembe nujne. Kot je povedal za N1, je na jezeru preprosto “preveč kajakov, gumenjakov in supov, še posebej okoli Blejskega otoka”. Na Blejskem jezeru so se začele pojavljati tudi električne deske, ki po županovih besedah “s 50 kilometri na uro švigajo med kopalci”.
Da prostora za toliko različnih plovil lastne rabe preprosto ni, je bilo po njegovih besedah to poletje več kot razvidno.
Plovbni režim so sicer na blejski občini spreminjali leta 2016, a takrat je bilo plovil na jezeru veliko manj, zato ni bilo potrebe, da bi jih posebej prepovedovali v odloku.
Ideja župana Mežana je, da bi odlok spremenili tako, da bi bilo na Blejskem otoku dovoljeno pristati samo pletnarjem, lesenim čolnom, ki so izposojeni na Bledu, in plovilom, ki oskrbujejo otok. “Preprosto ne moremo dovoliti toliko plovil okoli kulturnega spomenika državnega pomena,” je poudaril.
Kdaj točno se bodo lotili priprave odloka, župan še ni mogel napovedati. “Ne morem reči, ali bo to pred novim letom ali takoj po njem,” je dejal. Trenutno namreč na občini sprejemajo proračun za leti 2024 in 2025 ter rebalans proračuna za leto 2023.
Mežan pa je odločen, da je treba narediti red, saj se drugače boji, da čez nekaj let ne bo več vrnitve iz nastalega kaosa.
Prenova najbolj priljubljenega kopališča
Na Bledu se obeta tudi obnova pomolov in sanacija brežine na kopališču Mala Zaka. Občina je bila uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport s projektom Popolni zavesljaj. Država bo tako prispevala 350.000 evrov.
Mala Zaka spada med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu, obnova pa je potrebna zaradi močne deformiranosti obalnega območja in dotrajanosti lesenih pomolov. Kot je za Radio Slovenija povedal Mežan, bodo uredili tudi javne sanitarije in perišče za plovila.
Obnova obale in pomola naj bi bila končana do konca maja 2024.
Park ogradili s količki in vrvicami ter namestili opozorilne table
Letos so na Bledu s količki in vrvicami poleg pasu ob jezeru ogradili tudi ostale zelenice v parku ob jezeru. Temu so dodali tudi opozorilne tablice. “Med Grajskim kopališčem in Hotelom Toplice skorajda ni bilo kopalca ali koga, ki bi se na tem območju sončil, in na to sem ponosen,” je izpostavil blejski župan in napovedal, da bodo po letošnjih uspehih naslednje leto takšen pristop razširili tudi na nekatera druga območja. Želijo si zagotoviti red med Hotelom Toplice proti Mlinem, pa tudi od Grajskega kopališča proti Mali Zaki in pa na Blejskem otoku.
Kot je dejal Mežan, ponekod zaradi kopanja, ležanja, vlečenja supov in čolnov v vode ter iz nje praktično sploh ni več zelenic, temveč le še blato. “Posledica tega je čez 10 let lahko povsem uničena obala,” je opozoril in dodal, da je zato treba včasih narediti tudi kakšen, ljudem neljub korak. “Na Bledu so vsi dobrodošli, vendar pa je treba spoštovati pravila za prijaznejše sobivanje domačinov in turistov,” je poudaril.
Niso pa nad količki in vrvicami v parku navdušeni v kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je pojasnila krajinska arhitektka in konservatorka Nataša Koruza, so bile ograjice z vrvmi sprva mišljene kot začasna rešitev, dokler ne bi zrasla trava, nato pa naj bi jih umaknili.
Sedaj so te ograjice z vrvmi na območju parka že več let, prav tako jih ne vedno več. “Če naj bi bila to trajna rešitev za varovanje zelenic, bi bila potrebna drugačna ureditev,” je ocenila in kot problematične izpostavila tudi informacijske table z opozorili in prepovedmi.
Mežan je glede tega dejal, da sta dejansko samo dve možnosti, ali postaviti zaščito in opozorila ali pa dopustiti poležavanje na zelenicah in kopanje na tem območju. “Skratka, odločiti se moramo, ali je manj škode, da pustimo kaos, ali pa je manj škode, če zadevo lepo ogradimo, postavimo tablice in izvajamo nadzor,” je poudaril. STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje